Prevzemna ponudba

S predmetno objavo na blogu bo predstavljen institut prevzemne ponudbe ter sankcije, ki doletijo prevzemnika in morebitne z njim v delovanju usklajene osebe (*1), ki dosežejo z zakonom določen delež glasovalnih pravic (*2) v ciljni družbi, vendar kljub temu v nasprotju z določbami zakona ne podajo prevzemne ponudbe.

Temeljni zakon na predmetnem področju je Zakon o prevzemih (ZPre-1) (*3), ki prevzemno ponudbo v 11. členu definira kot javno objavljen predlog za sklenitev pogodbe, ki je naslovljen na vse imetnike vrednostnih papirjev in s sprejemom katerega je sklenjena pogodba o prodaji teh vrednostnih papirjev med prevzemnikom kot kupcem in akceptantom kot prodajalcem.

Prevzemno ponudbo mora v skladu z 12. členom ZPre-1 dati prevzemnik, ki doseže prevzemni prag, ki je v drugem odstavku 7. člena ZPre-1 določen kot 1/3 delež glasovalnih pravic v družbi. V kolikor pa prevzemnik po končanem postopku uspešne prevzemne ponudbe pridobi 10-odstotni delež glasovalnih pravic, ki predstavlja dodatni prevzemni prag, mora dati ponovno prevzemno ponudbo. Obveznosti dodatne prevzemne ponudbe, ki jo določa drugi odstavek 12. člena ZPre-1 pa je prevzemnik prost, ko z uspešno prevzemno ponudbo pridobi najmanj 75 odstotni delež vseh delnic ciljne družbe z glasovalno pravico, kar predstavlja t.i. končni prevzemni prag.

Osebe, ki delujejo usklajeno, so, v kolikor skupaj dosežejo prevzemni prag, solidarno zavezane dati prevzemno ponudbo v skladu z ZPre-1, razen če se sporazumejo, da bo dala prevzemno ponudbo samo ena ali nekatere od njih.

Predmet prevzemne ponudbe morajo biti vsi vrednostni papirji ciljne družbe, katerih imetnik ni prevzemnik. Drugi odstavek 14. člena ZPre-1 določa, da se šteje, da je z začetkom učinkovanja akceptantove izjave o sprejemu prevzemne ponudbe sklenjena pogodba o prodaji za celotno količino vrednostnih papirjev, ki so predmet te izjave.

Pred samo objavo prevzemne ponudbe mora prevzemnik o tem obvestiti Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), poslovodstvo ciljne družbe in Javno agencijo za varstvo konkurence, ter prevzemno ponudbo isti dan objaviti. Navedeno obveznost, ki jo določa 24. člen ZPre-1, mora prevzemnik izpolniti v treh delovnih dneh od dneva, ko doseže prevzemni prag.

Sankcije za opustitev prevzemne ponudbe

V kolikor prevzemnik oziroma osebe, ki delujejo usklajeno, ne ravnajo v skladu z zgoraj navedenimi določbami ZPre-1 in ne podajo obvezne prevzemne ponudbe, za njih nastopijo zakonsko določene sankcije.

Glavna sankcija zoper takšnega prevzemnika oziroma osebe, ki delujejo usklajeno, je mirovanje njihovih glasovalnih pravic. V 63. členu ZPre-1 je namreč določeno, da prevzemnik, ki je dosegel prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag, iz vseh delnic z glasovalno pravico ciljne družbe, ki se po 6. členu ZPre-1 upoštevajo pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic, ne more uresničevati teh pravic, dokler:

• ne da prevzemne ponudbe v skladu s tem zakonom ali
• ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, tako da prevzemnega praga oziroma dodatnega prevzemnega praga ne dosega več ali
• ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, najmanj v višini deleža glasovalnih pravic, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo.

Če prevzemnik, ki je dosegel prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag, da prevzemno ponudbo, ki je neuspešna, nastopi posledica mirovanja glasovalnih pravic po prvem odstavku 63. člena ZPre-1 z izdajo odločbe o izidu te ponudbe.

Izjeme

Do zgoraj navedene sankcije mirovanja glasovalnih pravic pa ne pride, v kolikor oseba, ki kljub temu, da je dosegla prevzemni prag, ni dolžna dati prevzemne ponudbe, ker je prevzemni prag dosegla s pridobitvijo vrednostnih papirjev družbe na naslednje načine:

• na podlagi neodplačnega posla, sklenjenega med zakoncema, zunajzakonskima partnerjema, partnerjema v registrirani istospolni skupnosti ali osebami, ki so v sorodstvu v ravni vrsti do vključno tretjega kolena, ali na podlagi razdelitve premoženja ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze, ob prenehanju zunajzakonske skupnosti ali registrirane istospolne partnerske skupnosti;
• na podlagi dedovanja;
• pri izvedbi združitve ali delitve delniške družbe z zamenjavo za vrednostne papirje pravne osebe, ki je zaradi združitve ali delitve prenehala, če namen združitve ali delitve ni bil prevzem ciljne družbe;
• zaradi prenosa vrednostnih papirjev s prevzemnika po izvedeni prevzemni ponudbi na osebe, ki so ali za katere se šteje, da so pri njej delovale usklajeno, ali na koncernsko povezane družbe;
• s pridobitvijo večinskega deleža v prevzemniku, katere namen ni bil prevzem ciljne družbe, ali
• s pridobitvijo vrednostnih papirjev, ki so ji bili izročeni kot vložki pri ustanovitvi ali povečanju njenega osnovnega kapitala in ki ima položaj holdinške družbe;
• na podlagi izvršljive odločbe, izdane v kazenskem oziroma prekrškovnem postopku.
• zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala družbe z umikom delnic, izvedenega na podlagi sklepa skupščine, pri sprejetju katerega ni sodelovala, ali
• če je delež glasovalnih pravic drugega delničarja ali drugih delničarjev, ki skupaj tvorijo koncern po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v ciljni družbi višji od deleža te osebe.

Prav tako ni oseba dolžna dati prevzemne ponudbe, če je kot upnik zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja dosegla prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag s pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki je v postopku zaradi insolventnosti po Zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje (ZFPPIPP) (*4). Je pa ta oseba dolžna dati prevzemno ponudbo ob prvi nadaljnji pridobitvi vrednostnih papirjev ciljne družbe izven postopka zaradi insolventnosti.

Oseba, ki je oproščena obveznosti dati prevzemno ponudbo v zgoraj navedenih primerih, pa mora o tem obvestiti ATVP v roku treh delovnih dni od nastopa okoliščin, ki predstavljajo zgoraj naštete izjeme. V kolikor pa do oprostitve obveznosti pride na podlagi izvršljive odločbe, izdane v kazenskem oziroma prekrškovnem postopku, mora oseba, ki je vrednostne papirje pridobila, o tem nemudoma obvestiti ATVP.

Opombe:

[1] Osebe, ki delujejo usklajeno s prevzemnikom so v 8. členu ZPre-1 definirane kot osebe, ki na podlagi izrecnega ali tihega, ustno ali pisno sklenjenega sporazuma sodelujejo in katerih cilj je pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljno družbo ali onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe. Pri tem ZPre-1 v tem členu postavlja domneve in neizpodbitne domneve o usklajenem delovanju prevzemnika in drugih oseb.

[2] 6. člen ZPre-1 določa, da se pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic osebe v ciljni družbi upoštevajo glasovalne pravice, ki izhajajo iz:

• vrednostnih papirjev, katerih zakoniti imetnik je ta oseba v svojem imenu in za svoj račun;
• vrednostnih papirjev, katerih zakoniti imetnik je druga oseba v svojem imenu in za račun te osebe;
• delnic z glasovalno pravico, iz katerih lahko ta oseba uresničuje glasovalno pravico na podlagi pooblastila zakonitega imetnika po lastni presoji, če mu zakoniti imetnik ne da navodil za glasovanje in
• delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, katerih imetnik je ta oseba v svojem imenu in za svoj račun ali druga oseba za njen račun in ki niso vsebovane v vrednostnem papirju iz 2. točke prejšnjega člena, temveč so nastale na podlagi drugega pravnega posla.

[3] Zakon o prevzemih (Ur. l. RS, št. 79/06, 67/07 - ZTFI, 1/08, 68/08, 35/11 - ORZPre75, 55/11 - Skl. US, 105/11 - Odl. US, 10/12, 22/12 - Odl. US, 38/12, 47/13 - ZFPPIPP-E, 56/13, 63/13 - ZS-K in 25/14)

[4] Zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje (Ur. l. RS, št. 126/07 s spremembami – ZFPPIPP)