Upnik mora za pridobitev podatkov po 199. členu ZZK-1 na sodišče nasloviti pisno zahtevo, pri čemer mora izkazati pravni interes za pridobitev zahtevanih podatkov, ravno tako pa mora sodišču predložiti izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče zoper dolžnika dovoliti izvršbo oziroma listine, na podlagi katerih je zoper dolžnika mogoče dovoliti zavarovanje.

Pravna podlaga

V prvem odstavku 199. člena Zakona o zemljiški knjigi/ZZK-1 je splošno določeno, da določbe o javnosti zemljiške knjige ne veljajo za dostop do podatkov o imetnikih pravic, ki niso vezani na posamezno nepremičnino, četudi je takšen dostop v informatizirani glavni knjigi tehnično (programsko) mogoč.

Nihče nima pravice do dostopa do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani glavni knjigi, na način, ki bi omogočal ugotovitev ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini. Vendar pa navedeno pravilo pozna tudi izjeme.

V tretjem odstavku 199. člena ZZK-1 je namreč določeno, da imajo naslednje osebe pravico do vpogleda in izpisa podatkov o tem, ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini:

1. upnik, ki te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do te osebe, če to terjatev dokaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi, ali z drugimi listinami oziroma dokazi, na podlagi katerih je mogoče dovoliti zavarovanje proti tej osebi,

2. državni organ, če te podatke potrebuje v postopku, ki ga vodi v zvezi s to osebo v okviru svojih pristojnosti,

3. notar, če te podatke potrebuje pri izvajanju notarskih opravil v skladu z zakonom o notariatu,

4. imetnik pravic glede pravic, ki so v njegovo korist vpisane v zemljiško knjigo.

O dostopu do zahtevanih podatkov odloči zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve. Zahtevi morajo biti priložene listine in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je dostop do podatkov dopusten.

V nadaljevanju prispevka se bomo osredotočili na primer, ko podatke o tem, ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik kakršnihkoli drugih pravic, zahteva upnik.

Vsebina zahteve

Upnik mora za pridobitev podatkov po 199. členu ZZK-1 na sodišče nasloviti pisno zahtevo, pri čemer mora izkazati pravni interes za pridobitev zahtevanih podatkov, ravno tako pa mora sodišču predložiti izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče zoper dolžnika dovoliti izvršbo oziroma listine, na podlagi katerih je zoper dolžnika mogoče dovoliti zavarovanje.

Zahtevo za pridobitev podatkov je smiselno vložiti na sodišče zlasti tedaj, kadar želi upnik pridobiti podatke, ali je dolžnik v zadnjih treh letih kakorkoli razpolagal z nepremičninami, ki jih je imel v lasti (praviloma z darilno ali prodajno pogodbo). Tovrstne podatke namreč upnik potrebuje v primeru, ko namerava v skladu z določili Obligacijskega zakonika izpodbijati dolžnikova pravna dejanja, s katerimi se je dolžnik nameraval izogniti možnosti, da bi lahko upnik uspešno izterjal svojo terjatev v morebitnem izvršilnem postopku.

Če pa želi upnik pridobiti podatke o aktualnem lastništvu nepremičnin dolžnika, bo hitreje in lažje pridobil te podatke, če bo vložil zahtevo na Geodetsko upravo Republike Slovenije.

Viri:
Zakon o zemljiški knjigi, Ur.l. RS, št. 58/2003 s spremembami