Ali lahko direktor d.o.o. sklene svojo pogodbo o zaposlitvi samo s sabo?

Delovno razmerje je glede na določilo 1. odstavka 4. člena ZDR-1 razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Če je delodajalec pravna oseba, na primer družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), skladno s 1. odstavkom 20. člena ZDR-1 nastopa v imenu delodajalca njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi (na primer direktor, določen z družbeno pogodbo, ki v družbi skladno z ZGD-1 opravlja funkcijo poslovodne osebe). Kako pa je v primeru, ko se sklepa pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo? Ali lahko direktor d.o.o. nastopa hkrati v vlogi delodajalca ter vlogi delavca?

Direktor v d.o.o. z več družbeniki

Iz določbe 3. odstavka 20. člena ZDR-1 izhaja, da kadar se sklepa pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, nastopa v imenu delodajalca organ, ki je po zakonu oziroma aktih družbe (akt o ustanovitvi, družbena pogodba, statut) pristojen za zastopanje delodajalca proti poslovodnim osebam, če le-tega ni, pa lastnik. Glede na navedeno je za odločanje o sklenitvi pogodbe s poslovodno osebo v d.o.o. pristojna skupščina družbenikov skladno s 505. členom ZGD-1.
Navedeno pomeni, da direktor d.o.o. z več družbeniki pogodbe o zaposlitvi sam s sabo in brez pooblastila skupščine ne more skleniti, če pa jo, je treba takšno ravnanje obravnavati kot sklenitev pogodbe, ki jo sklene neupravičena oseba. Ob smiselni uporabi 73. člena OZ bi takšna pogodba delodajalca lahko zavezovala le, če bi jo ta pozneje odobril (odobritev s strani skupščine družbenikov).
Skladno s sodno prakso (npr. sodba Psp 482/2013) je pogodba o zaposlitvi, ki jo poslovodna oseba sklene sama s sabo (in v nasprotju s 3. odstavkom 20. člena – to je v nasprotju s prisilnimi predpisi) nična (86. člen OZ).
Direktor bo iz naslova tako sklenjene pogodbe, ki s strani skupščine tudi ni bila naknadno odobrena, težko uspel z zahtevki, vezanimi na obstoj delovnega razmerja (obračun in plačilo plač, priznanje pravice do letnega dopusta, regresa, ob obstoju vseh predpostavk npr. tudi odpravnine ob prenehanju pogodbe), saj elementov delovnega razmerja, kot jih opredeljuje 4. člen ZDR-1 sploh ni. Verjetno je, da bi v morebitnem postopku, v katerem bi delavec uveljavljal obstoj takšne pogodbe ali pravice iz delovnega razmerja, delodajalec uveljavljal ničnost takšne pogodbe o zaposlitvi.

Direktor v enoosebnem d.o.o.

Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi z direktorjem d.o.o., ki je hkrati edini družbenik in lastnik tega d.o.o., pa gre za posebnost, ko se šteje, da gre za delovno razmerje, četudi ni elementov delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1 (ker ista oseba nastopa v vlogi delodajalca in delavca ne gre za opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca).
Direktor, ki je hkrati edini družbenik gospodarske družbe, torej lahko s to gospodarsko družbo sam sklene pogodbo o zaposlitvi. V takem primeru za pogodbo veljajo posebnosti iz 1. odstavka 73. člena ZDR-1, na podlagi katerega so lahko v pogodbi drugače urejene pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas, z delovnim časom, z zagotavljanjem odmorov in počitkov, s plačilom za delo, z disciplinsko odgovornostjo ter s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

Vesna Ložak Polanec