Kaj lahko stori vlagatelj v postopku javnega naročanja v primeru, če naročnik ne odloči o njegovem zahtevku za revizijo?

Kaj lahko stori vlagatelj v postopku javnega naročanja v primeru, če naročnik ne odloči o njegovem zahtevku za revizijo?

08.07.2019

V postopkih javnega naročanja je za vlagatelja zahtevka za revizijo zelo pomembno, da pozna določbo 28. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN. Slednja namreč ureja odločanje naročnika o zahtevku za revizijo in roke za sprejem odločitve. V četrtem odstavku 28. člena ZPVPJN je določeno, da lahko vlagatelj v primeru, kadar v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V takem primeru govorimo o molku organa oziroma naročnika in se šteje, da je predrevizijski postopek končan, ko poteče 25 delovnih dni od dneva, ko je naročnik prejel popoln zahtevek za revizijo.

V tem primeru mora vlagatelj, če želi, da se postopek nadaljuje, najpozneje v 25 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, pri naročniku vložiti predlog za začetek revizijskega postopka. V predlogu se mora vlagatelj sklicevati na molk naročnika v predrevizijskem postopku. Če vlagatelj zamudi rok 25 delovnih dni za vložitev predloga za začetek revizijskega postopka, se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknil, o čemer naročnik izda sklep o ustavitvi postopka revizije.

V kolikor vlagatelj vloži predlog za začetek revizijskega postopka zaradi molka organa, pa je naročnik dolžan vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati Državni revizijski komisiji v treh delovnih dneh od prejema predloga vlagatelja, če slednjemu še ni posredoval odločitve o zahtevku za revizijo.

Rok 20 oziroma 25 delovnih dni začne teči naslednji dan potem, ko je naročnik prejel vlagateljev zahtevek za revizijo.

Do začetka uporabe portala eRevizija se za vročitev odločitve naročnika o zahtevku za revizijo uporablja zakon, ki ureja upravni postopek, za vročitev informacij in dokumentov Državne revizijske komisije pa se uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek. Po vzpostavitvi in začetku uporabe eRevizije pa se bo odločitev naročnika o zahtevku za revizijo vlagatelju vročala preko portala eRevizija.

Vse določbe, povezane s portalom e-Revizija in informatiziranem poteku predrevizijskega in revizijskega postopka se bodo pričele uporabljati šele 29. 12. 2019.

Ana Toni

Vir:

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.