Vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek, ki je bil začet pred začetkom stečajnega postopka, je odvisen od stanja izvršilnega postopka ob začetku stečajnega postopka. Stanje izvršilnega postopka je odvisno od procesnih dejanj, ki so bila opravljena do začetka stečajnega postopka.

Kaj se torej zgodi v primeru, da se sredi poteka izvršilnega postopka prične stečajni postopek?

Katera procesna dejanja v izvršilnem postopku so tista, od katerih je odvisen njegov nadaljnji potek?

Za lažjo predstavo je potrebno razlikovati 3 položaje:

1. položaj: Če upnik do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe na nepremičnini ali premičnini še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek izvršbe ustavi z začetkom stečajnega postopka (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP). Ustavitev postopka nastopi z nastankom pravnega dejstva začetka postopka stečaja, izvršilno sodišče pa na podlagi tega izda ugotovitveni sklep o ustavitvi izvršbe. Upnik mora tako svojo nezavarovano terjatev uveljaviti v postopku stečaja.

2. položaj: Če je upnik do začetka stečajnega postopka že pridobil ločitveno pravico in v izvršilnem postopku do začetka stečajnega postopka še ni bilo opravljeno dejanje unovčevanja oz. prodaje tistega premoženja, ki je predmet izvršbe po 132. členu ZFPPIPP, sodišče z začetkom stečajnega postopka izvršilni postopek prekine. Sodišče v tem primeru počaka na sklep o preizkusu terjatev, ki bo izdan v stečajnem postopku (in ne takoj po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev!). Upnik je moral namreč svojo zavarovano terjatev in ločitveno pravico v stečajnem postopku prijaviti, to pa preveri izvršilno sodišče po uradni dolžnosti. Po takšni preveritvi sodišče izvršbo ustavi in razveljavi opravljena dejanja rubeža izvršbe, če upnik terjatev ni prijavil pravočasno, če pa je bil v priglasitvi terjatev pravočasen, izvršbo ustavi in odloči, da dejanja ostanejo v veljavi. Sodišče mora venomer paziti, da s sklepom razveljavi le tista izvršilna dejanja, katerih posledica je ločitvena pravica, ne pa tudi tistih dejanj, ki imajo za posledico prav tako ločitveno pravico, vendar niso nastala zaradi izvršilnega postopka (npr. hipoteka, ki jo upnik pridobi že pred izvršilnim postopkom na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa).

3. položaj: Če obstajata predpostavki, da je upnik v izvršilnem postopku do začetka stečaja pridobil ločitveno pravico in je bilo do začetka tega postopka opravljena prodaja oz. unovčitev premoženja, ki je predmet izvršbe – ločitvene pravice, takrat začetek stečajnega postopka sploh ne vpliva na tek izvršilnega postopka. Pri tem položaju upniku tudi ni treba prijaviti terjatve in ločitvene pravice (to pa ne velja za nezavarovani del terjatve, ki je ni mogoče poplačati iz kupnine, pridobljene z unovčevanjem premoženja v postopku izvršbe). Za opravljeno prodajo premoženja se šteje: - prodaja nepremičnine: razglašen sklep o domiku nepremičnine kupcu, - prodaja nematerializiranih vrednostnih papirjev na organiziranem trgu: sklenjena prodajna pogodba, - izvršba na denarna sredstva pri ponudniku plačilnih storitev glede denarnega dobroimetja dolžnika ob začetku stečajnega postopka: vročen sklep o rubežu ponudniku plačilnih storitev, - drugi primeri: deponiranje ali plačilo kupnine kupca.

Po začetku stečajnega postopka je uveljavljanje poplačila v izvršbi zunaj insolvenčnega postopka nad dolžnikom le izjemoma dopustno. Glavno vprašanje razmerja obeh institutov je sledeče: kje se nahaja točka, ko izvršilno sodišče, izvršitelj ali upravitelj v stečaju nikakor ne smejo začeti prodaje. Pri nepremičninah naj bi bil to trenutek, ko je s strani izvršilnega sodišča izdana odredba o prodaji, pri premičninah pa trenutek, ko bi izvršitelj prodajo stvari že določil.
Obratno – kadar se v stečaju na podlagi sklepa o prodaji že objavi vabilo k dajanju ponudb ali
razpis za javno dražbo. Od tedaj je prodaja stvari v postopku stečaja zavezujoča. Navedene točke so seveda skrajne, saj določajo nedopustnost prodaje, izvršilno sodišče pa lahko vseeno upošteva tudi dejstvo, da je unovčenje mase stečajnega postopka v njem samem praviloma lažje in hitrejše od unovčevanja v izvršilnem postopku.

Kim Rotar, mag. prava

Viri:

• Orož, D., 2015. Insolvenčni postopki ter postopek izvršbe in zavarovanja. Pravosodni bilten, št. XXXVI 1, str. 69-83,
• Orož, D., 2017. Razmerje med postopkom osebnega stečaja in izvršbo. V: Plavšak, N., Dnevi insolvenčnega prava. Ljubljana: Planet GV. 27-50
• Plavšak, N., 2017. Komentar ZFPPIPP. Ljubljana: Tax-Fin-Lex,
• Rotar, K., 2018. Razmerje med osebnim stečajem in izvršbo. Magistrsko diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta.
• Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C in 54/18 – odl. US).