Upravna odločba brez pravnega pouka

Upravna odločba brez pravnega pouka

12.07.2019

Vodenje postopka in odločanje po Zakonu o splošnem upravnem postopku – ZUP je obvezno za upravne in druge državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi posameznikov, pravnih oseb in drugih strank (prvi odstavek 1. člena ZUP).

Za opredelitev, kdaj so upravni organi dolžni postopati po ZUP, je torej temeljnega pomena določitev pojma upravne zadeve.

Kaj je upravna zadeva

Upravno zadevo opredeljuje Zakon o splošnem upravnem postopku v prvem odstavku 2. člena ZUP kot odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Pravila upravnega postopka bodo morali organi uporabljati vselej, kadar bodo skladno z načelom zakonitosti pooblaščeni sprejemati enostranske, oblastvene odločitve v konkretnih in posamičnih zadevah, ki bodo s svojim učinkovanjem spreminjala pravni položaj pravnih in fizičnih oseb ter drugih strank v razmerju do države ali samoupravnih lokalnih skupnosti.

Zaključek upravnega postopka predstavlja izdajo posamičnega upravnega akta, t.j. odločba, s katero organ odloči o predmetu postopka ali sklep, s katerim organ odloči o procesnih vprašanjih.

Sestavine upravne odločbe

Skladno s tretjim odstavkom 210. člena ZUP mora pisni upravni akt obsegati uvod, naziv, izrek (dispozitiv), obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ter, če se izda v fizični obliki, podpis uradne osebe in žig organa oziroma če se izda v elektronski obliki, varna elektronska podpisa uradne osebe in organa, overjena s kvalificiranim potrdilom; če je varen elektronski podpis uradne osebe overjen s kvalificiranim potrdilom, ki vsebuje tudi navedbo organa, varen elektronski podpis organa ni potreben. Izjemoma, v primerih, za katere tako določa zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, posamezni deli v odločbi niso obvezni.

Pouk o pravnem sredstvu se nahaja v zadnjem delu akta. V njem se stranko pouči, kakšno pravno sredstvo lahko zoper akt vloži:

  • če je zoper odločbo dovoljena pritožba, se v pouku navede, da se lahko vloži, na koga se lahko pritoži, pri kom in v katerem roku, koliko znaša taksa ter da lahko poda pritožbo tudi na zapisnik pri organu, ki je odločbo izdal. Organ, pri katerem je potrebno vložiti pritožbo, mora biti naveden s polnim osebnim imenom in naslovom;
  • če pritožba ni dovoljena, je potrebno navesti katero drugo pravno sredstvo je dovoljeno (npr. tožba na upravno ali delovno in socialno sodišče), pri katerem sodišču in v katerem roku;
  • če je pouk v odločbi napačen, se lahko stranka ravna po veljavnih predpisih ali po pouku. Če se stranka ravna po napačnem pouku, ne more imeti to zanjo nobenih škodljivih posledic.

Nobena upravna odločba ne more vsebovati t.i. negativnega pravnega pouka. Zoper vsako odločbo izdano v upravnem postopku je mogoče vložiti pritožbo oziroma tožbo.

Kako postopati, ko odločba nima pravnega pouka?

Odločba, ki nima pouka o pravnem sredstvu ali ima nepopoln ali napačen pouk, je pomanjkljiva, vendar pa neobstoječ pouk o pravnem sredstvu ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka.

V primeru, da odločba nima pouka (ali če je pouk nepopoln), lahko stranka skladno s petim odstavkom 215. člena ZUP ravna po veljavnih predpisih, lahko pa zahteva v osmih dneh od organa, ki je odločbo izdal, naj jo dopolni. V takem primeru teče rok za pritožbo oziroma za sodno tožbo od dneva vročitve dopolnjene odločbe.


Ana Toni

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.