V posledici primera Vaskrsić proti Sloveniji, št. 31371/12, v katerem je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) razsodilo, da je bila pritožniku kršena pravica do mirnega uživanja premoženja, saj je država prodala njegovo nepremičnino na dražbi zaradi dolgov, ko bi lahko ubrala manj skrajne izvršilne ukrepe, je zakonodajalec v Zakon o izvršbi in zavarovanju z novelo ZIZ-L, ki je pričel veljati dne 25.3.2018, na novo uredil tudi izvršbo na nepremičninah.

Dolžnik ima možnost predlagati, da se namesto izvršbe na nepremičnine dovoli drugo sredstvo izvršbe, če izkaže za verjetno, da bo terjatev na ta način poplačana, na kar je posebej opozorjen (prvi odstavek 169. člena ZIZ). Dolžnik lahko še po poteku osemdnevnega roka od vročitve sklepa o izvršbi, vendar najpozneje do izdaje odredbe o javni dražbi, predlaga, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali drugo nepremičnino. Sodišče tudi samo po uradni dolžnosti določi drugo sredstvo izvršbe ali drugo nepremičnino, če med postopkom iz evidenc, do katerih ima elektronski dostop, in na podlagi listin, ki so mu predložene, ugotovi, da ima dolžnik drugo premoženje, ki zadošča za poplačilo upnikove terjatve. Sodišče mora obvestiti center za socialno delo v vseh primerih izvršbe na nepremičnine, ki predstavlja dolžnikovo stanovanje ali stanovanjsko hišo ter je dolg majhen in tako njegovo poplačilo za dolžnika realno oziroma obvladljivo. Če center za socialno delo oceni, da bi takojšnja izvršba ogrozila eksistenco dolžnika ali njegovih družinskih članov, o tem pripravi mnenje ter ga posreduje dolžniku ali sodišču.

Nujna pogoja, da se uveljavi drugo sredstvo izvršbe, sta 2:

1. Nepremičnina (stanovanje ali stanovanjsko hiša), na katero se veže prvotna izvršba, mora predstavljati dolžnikov dom
2. med denarno terjatvijo in ugotovljeno vrednostjo nepremičnine gre za očitno nesorazmerje.

Možni odlogi izvršbe so opredeljeni v četrtem, petem in šestem odstavku 71. člena ZIZ. Navedeni odstavki so uzakonjeni na novo in predstavljajo reakcijo zakonodajalca na sodbo ESČP Vaskrsić proti Sloveniji.

Odlog izvršbe po 71/IV ZIZ:

1. Podlaga za odlog: stanovanje, ki je dolžnikov dom + očitno nesorazmerje.
2. Dodatni pogoj: obrazloženo mnenje CSD, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov.
3. Trajanje odloga izvršbe: 1x za največ 6 mesecev.
4. Začetek: na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti.
5. Domneva se da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče.

Odlog izvršbe po 71/V ZIZ:

1. Podlaga za odlog: stanovanje, ki je dolžnikov dom + posebne okoliščine zaradi katerih bi bilo nadaljevanje izvršbe na nepremičnino očitno nesorazmerno glede na poseben položaj dolžnika, pri čemer sodišče upošteva tudi položaj in posledice, ki zaradi odložitve izvršbe lahko nastanejo upniku.
2. Dodatni pogoj: obrazloženo mnenje CSD glede posebnih okoliščin, če pa ne izhajajo iz mnenja, pa jih mora sodišču izkazati dolžnik.
3. Trajanje odloga izvršbe: za primeren čas.
4. Začetek: na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti.
5. Domneva se da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče.

Odlog izvršbe po 71/VI ZIZ:

1. Podlaga za odlog: stanovanje, ki je dolžnikov dom + očitno nesorazmerje.
2. Dodatni pogoj: brez pogoja izkaza, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov.
3. Trajanje odloga izvršbe: 1x za največ 3 mesecev.
4. Začetek: na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti.
5. Domneva se da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče.

Pripravila:

Kim Rotar, mag. prava

Viri:

-          Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18 in 53/19 – odl. US).