UVOD

Zgodi se lahko, da je v upravnem postopku izdan pravni akt, pri katerem so bile kršene določene pravice udeleženca v postopku. Ta lahko v takšnem postopku vloži eno izmed pravnih sredstev, ki so na voljo v upravnem postopku, s katerim se preveri zakonitost odločitve v konkretnem postopku. V primeru ugotovljene kršitve, pa se le-ta kasneje tudi odpravi.

V upravnem postopku poznamo redna in izredna pravna sredstva. Redno pravno sredstvo je pritožba, in je mogoča zoper prvostopenjske odločbe, ko akt še ni dokončen. V nasprotju z rednimi pravnimi sredstvi pa je več izrednih pravnih sredstev, to so obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev ter ničnost odločbe. Z njimi izpodbijamo dokončne oziroma pravnomočne konkretne upravne akte.

REDNO PRAVNO SREDSTVO - PRITOŽBA

Zoper odločbo izdano na prvi stopnji lahko stranka vloži pritožbo, prav tako pa jo lahko vloži tudi vsaka druga oseba, v kolikor odločba posega v njene pravice ali pravne koristi. Stranka se lahko po vročitvi odločbe, pravici do pritožbe v roku določenem za pritožbo, tudi odpove, pisno ali ustno na zapisnik. Pritožba ni možna v primerih, ko odločbo izda državni zbor, predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti ali vlada. Prav tako je pritožba v primeru, ko odločbo na prvi stopnji izda ministrstvo, možna pritožba le, ko je z zakonom tako določeno.

O pritožbah, zoper odločbe, ki jih izda upravna enota, odloča pristojno ministrstvo, če odločbo izda nosilec javnega pooblastila, odloča organ, ki je določen z zakonom, če odločbo izda uprava samoupravne lokalne skupnosti, pa odloča župan.

Skladno z zakonom je določen 15 dnevni pritožbeni rok, od dneva vročitve, v kolikor rok ni izrecno v konkretnem primeru določen drugače. Rok za pritožbo mora sicer izhajati tudi iz pravnega pouka, ki je naveden na koncu odločbe.

Pritožbo je mogoče vložiti, če so izpolnjeni za to zakonsko določeni pogoji, in sicer, če je bil pri izdaji odločbe materialni predpis napačno uporabljen oziroma sploh ni bil uporabljen, v kolikor je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali napačno ter v kolikor so podane kršitve pravil postopka. Bistvena kršitev pravil upravnega postopka je v primeru, če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ, v kolikor osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, ali je nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, v kolikor stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik oziroma, če pooblaščenec ni imel ustreznega pooblastila, v kolikor so bile kršene določbe tega zakona o uporabi jezika v postopku, če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena, ter če se odločbe ne da preizkusiti.
Pritožbo lahko upravičenec, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev za pritožbo, vloži pisno ali ustno na zapisnik. Pri tem mora biti navedena odločba, ki se izpodbija, oznaka organa, ki je odločbo izdal ter njena številka in datum, prav tako pa mora biti naveden tudi razlog, zakaj se izpodbija odločbo. Nova dejstva in dokazi se s pritožbo lahko navajajo samo, v kolikor jih udeleženec iz upravičenih razlogov ni mogel navesti že času odločanja prve stopnje.

Pritožba se vloži pri organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji, v kolikor pa gre za primer, da stranka vloži pritožbo, ko organ prve stopnje o zahtevi ni izdal odločbe, jo organ prve stopnje pošlje takoj organu druge stopnje. Organ ob prejemu pritožbe tako preveri, ali je pritožba dovoljena in pravočasna ter, ali jo je vložila upravičena oseba. V kolikor kateri od teh pogojev ni izpolnjen, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom. V kolikor pa so izpolnjeni prej našteti pogoji in organ spozna, da je pritožba utemeljena, lahko reši zadevo drugače in prejšnjo odločbo nadomesti z novo odločbo, lahko tudi dopolni postopek, če spozna, da bi to bilo potrebno. Organ pa lahko v primeru, da sam ne nadomesti odločbe ali dopolni postopka, pritožbo nemudoma poslati pristojnemu organu, da o pritožbi odloči.
Organ druge stopnje ponovno preveri, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba, ter v kolikor pogoji niso izpolnjeni in organ prve stopnje ni zavrgel, to stori organ druge stopnje. Zadevo v nasprotnem primeru vzame v reševanje, pri čemer jo lahko zavrže, deloma ali v celoti odpravi oziroma jo izreče za nično.

V kolikor organ druge stopnje odloča o pritožbi, ko odločba na prvi stopnji ni bila izdana, od organa prve stopnje zahteva pojasnilo, zakaj odločbe ni pravočasno izdal. Če gre za opravičene razloge, organu prve stopnje podaljša rok za odločbo za največ en mesec, v kolikor pa opravičenih razlogov ni, pa zahteva, da mu organ prve stopnje pošlje vse dokumente, ki se nanašajo na predmetno zadevo.

O pritožbi mora organ druge stopnje odločiti najpozneje v dveh mesecih od prejetja popolne pritožbe.

Pritožba zoper sklep je v upravnem postopku dovoljena samo takrat, ko je z zakonom tako določeno, pri čemer sklep vsebuje takšen pouk o pritožbi. Pritožba zoper sklep se, takrat ko je dovoljena, vloži v enakem časovnem roku in na enak način, kot je predstavljeno za pritožbo zoper odločbo.

IZREDNA PRAVNA SREDSTVA

OBNOVA POSTOPKA

V kolikor zoper odločbo ni rednega pravnega sredstva, se lahko obnovi, v kolikor so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, in sicer, če je izpolnjen kateri izmed spodaj naštetih zakonskih pogojev:

1. če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku;
2. če je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu;
3. če temelji odločba na sodbi, pa je sodba pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena;
4. če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil;
5. če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb;
6. če je pri izdaji odločbe sodelovala uradna oseba, ki bi morala biti po zakonu izločena;
7. če je izdala odločbo uradna oseba pristojnega organa, ki je ni imela pravice izdati;
8. če kolegijski organ, ki je izdal odločbo, ni odločal v sestavi kot je predpisana z veljavnimi predpisi, ali če za odločbo ni glasovala predpisana večina;
9. če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ni bila dana možnost udeležbe v postopku;
10. če stranke ni zastopal tisti, ki jo po zakonu lahko zastopa, če stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, po zakonu pa bi jo bil moral zastopati ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je stranka kasneje odobrila procesna dejanja.

Predlog za obnovo postopka lahko poda stranka v roku enega meseca, od dneva določenega pravnega dejstva, kot opredeljuje 236. člen ZUP za vsak razlog posebej, organ, ki pa je izdal odločbo, katera vsebuje obnovitveni razlog, lahko to stori po uradni dolžnosti. Predlog za obnovo postopka mora stranka izročiti ali poslati organu, ki je odločal o zadevi na prvi stopnji, ali organu, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan. Pristojen organ za odločanje o obnovi preveri, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen ter ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. V kolikor ti pogoji niso izpolnjeni, organ s sklepom zavrže predlog, ali pa ga zavrne, če ni izpolnjenih drugih pogojev, v nasprotnem primeru pa izda sklep, da bo postopek obnovljen in o njem še vsebinsko odloči.

SPREMEMBA ALI ODPRAVA ODLOČBE V ZVEZI Z UPRAVNIM SPOROM

V primeru, da posameznik zoper odločbo sproži upravni spor, ter organ, zoper katerega odločbo je bil pravočasno sprožen upravni spor, ugodi vsem tožbenim zahtevkom, lahko organ do končanja upravnega spora odpravi ali spremeni svojo odločbo iz razlogov, zaradi katerih bi jo lahko odpravilo sodišče. Zoper odločbo, ki je tako izdana je možen ponovni upravni spor.

ODPRAVA IN RAZVELJAVITEV ODLOČBE PO NADZORSTVENI PRAVICI

Po nadzorstveni pravici lahko upravni organ odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi, če je z njo bil očitno prekršen materialni predpis, v kolikor je odločbo izdal stvarno nepristojen organ, če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena, v kolikor je izdal odločbo kakšen organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja ali mnenja drugega organa, kadar je po zakonu ali po kakšnem drugem na zakonu temelječem predpisu to potrebno ali kadar je odločbo izdal krajevno nepristojen organ.

IZREDNA RAZVELJAVITEV

Do razveljavitve izvršljive odločbe lahko pride v primeru, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, če nevarnosti ne bi bilo mogoče uspešno odvrniti z drugimi sredstvi, s katerimi bi bile manj prizadete pridobljene pravice. V tem postopku se lahko odločba razveljavi tudi le deloma.

NIČNOST ODLOČBE

Odločba se lahko izreče za nično, v kolikor gre za enega izmed naslednjih zakonsko naštetih pogojev: :

1. odločba je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v zadevi, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku;
2. odločba bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu;
3. odločbe sploh ni mogoče izvršiti;
4. odločbo je izdal organ brez zahteve stranke, v kar pa stranka pozneje ni izrecno ali molče privolila;
5. odločba je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska, ali drugega nedovoljenega dejanja;
6. v odločbi je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost.

Za nično se odločba lahko izreče v celoti ali deloma, po uradni dolžnosti ali pa na predlog stranke, državnega tožilca ali državnega pravobranilca.

V kolikor se odločba odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. V primeru razveljavitve se ne odpravijo pravne posledice, ki so iz nje že nastale, ne morejo pa nastati iz nje nobene nadaljnje pravne posledice. Tisti organ, ki izve, da je s konkretno odločbo bil kršen zakon in bi kršitev lahko bila razlog za vložitev izrednega pravnega sredstva, je dolžan brez odlašanja obvestiti organ, ki je za sprožitev takšnega postopka pristojen.

Kot izhaja iz pregleda pravnih sredstev v upravnem postopku, vam zakon v primeru, da se v takšnem postopku srečate s kakšno od možnih kršitev, ponuja pravno varstvo. Da bi v takšnem postopku bili uspešni, pa je potrebno upoštevati zakonske določbe, ki določajo, kako je potrebno ukrepati v primeru ugotovljenih nepravilnosti.

Pripravila:

Urška Stopar, mag. prav.