1.  Uvodoma:

Kazenska odgovornost se uveljavi zoper pravno osebo za kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil v imenu, na račun ali v korist pravne osebe in je v zakonu, ki ureja odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja navedeno, da je pravna oseba zanj odgovorna. Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je načeloma urejena v 42. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1).[1] Podrobnejšo ureditev odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja pa KZ-1 prepušča Zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD).[2] Slednji določa pogoje za kazensko odgovornost pravnih oseb, kazni, opozorilne sankcije oziroma varnostne ukrepe ter pravne posledice obsodbe za pravne osebe.

2.  Pogoji, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje:

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je akcesorna. To pomeni, da za kaznivo dejanje poleg storilca odgovarja tudi pravna oseba. Akcesorna odgovornost pravnih oseb pa ni splošna, temveč velja samo za tista kazniva dejanja, za katera je to z zakonom izrecno določeno.

Pravna oseba odgovarja za kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil v imenu, na račun ali v korist pravne osebe, v naslednjih primerih (4. člen ZOPOKD – temelji odgovornosti pravne osebe):

1)      če pomeni storjeno kaznivo dejanje izvršitev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve njenih vodstvenih ali nadzornih organov;

2)      če so njeni vodstveni ali nadzorni organi vplivali na storilca ali mu omogočili, da je storil kaznivo dejanje;

3)      če pridobi protipravno premoženjsko korist iz kaznivega dejanja ali predmete, nastale s kaznivim dejanjem;

4)      če so njeni vodstveni ali nadzorni organi opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev.

Odgovornost pravne osebe ima torej svoje temelje in ni odgovorna le za storilčevo dejanje. Njena odgovornost za kaznivo dejanje je tako limitirano akcesorna. Pravna oseba odgovarja za svoj prispevek h kaznivemu dejanju, kar pomeni, da za njeno odgovornost in kaznivost ni potrebno, da bi bil storilec tudi kriv. Zadošča že, da je s svojim ravnanjem objektivno izpolnil znake kaznivega dejanja k izvršitvi katerega je z ravnanjem svojih organov prispevala tudi pravna oseba.

Če v pravni osebi razen storilca ni drugega organa, ki bi lahko vodil ali nadziral storilca, odgovarja pravna oseba za storjeno kaznivo dejanje v mejah storilčeve krivde. V takšnih primerih pa je odgovornost pravne osebe popolnoma akcesorna.

Za kazniva dejanja, storjena iz malomarnosti, je pravna oseba lahko odgovorna le pod pogoji iz zgoraj navedene 4. točke 4. člena ZOPOKD. V tem primeru se sme pravno osebo kaznovati mileje.

3.  Kazniva dejanja, za katera velja kazenska odgovornost pravnih oseb:

Drugi pogoj za kazensko odgovornost pravne osebe je, da je storilec izvršil eno izmed tistih kaznivih dejanj, za katere zakon določa, da zanj odgovarja pravna oseba. ZOPOKD ta kazniva dejanja našteva v 25. členu.

4.  Splošni razlogi za milejše kaznovanje ali odpustitev kazni:

Pravno osebo se sme mileje kaznovati tudi, če vodstveni ali nadzorni organ po storitvi kaznivega dejanja, pri katerem je za pravno osebo podan temelj odgovornosti iz 4. točke 4. člena ZOPOKD, preden je bilo dejanje odkrito, prostovoljno naznani storilca.

Pravni osebi pa se sme kazen tudi odpustiti, če vodstveni ali nadzorni organ po storitvi kaznivega dejanja, pri katerem je za pravno osebo podan temelj odgovornosti iz 4. točke 4. člena ZOPOKD prostovoljno naznani storilca, preden je bilo dejanje odkrito in takoj odredi vrnitev protipravno pridobljene premoženjske koristi ali odpravi povzročene škodljive posledice ali sporoči podatke o temeljih odgovornosti za druge pravne osebe.

5.  Kazni in druge sankcije za pravne osebe:

Pravni osebi v primeru, da je spoznana za odgovorno, sodišče lahko izreče:

1)      denarno kazen;

2)      odvzem premoženja;

3)      prenehanje pravne osebe;

4)      prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba.

Sodišče sme pravni osebi za kaznivo dejanje izreči namesto denarne kazni tudi pogojno obsodbo. S pogojno obsodbo lahko določi sodišče pravni osebi denarno kazen do 500.000 eurov in hkrati odloči, da ne bo izrečena, če pravna oseba v času, ki ga določi sodišče in ki ne sme biti krajši od enega in ne daljši od petih let (preizkusna doba), ne bo odgovorna za nova kazniva dejanja.

Za kazniva dejanja pravnih oseb se smeta poleg varnostnega ukrepa odvzema predmetov po 73. členu KZ-1 izrekati kot varnostna ukrepa:

1)      objava sodbe;

2)      prepoved določene gospodarske dejavnosti pravni osebi.

6.  Postopek:

V kazenskem postopku zastopa obdolženo pravno osebo zastopnik, ki je upravičen za vsa dejanja, za katera je po zakonu o kazenskem postopku upravičen obdolženec. Zastopnik obdolžene pravne osebe je tisti, ki jo je po zakonu, po aktu pristojnega državnega organa ali po statutu, aktu o ustanovitvi ali drugem aktu pravne osebe upravičen zastopati. Zastopnik obdolžene pravne osebe ne more biti tisti, zoper katerega teče postopek zaradi istega kaznivega dejanja, razen če je edini član obdolžene pravne osebe.

Zaradi istega kaznivega dejanja se zoper pravno osebo praviloma uvede in izvede postopek skupaj s postopkom zoper storilca. V enotnem postopku se zoper obdolženo pravno osebo in obdolženca vloži ena obtožba in izda ena sodba.

Postopek samo zoper pravno osebo se lahko uvede oziroma izvede le v primeru, ko ga zoper storilca ni mogoče uvesti oziroma izvesti iz razlogov, določenih z zakonom, ali pa je bil zoper njega že izveden.

Sodišče lahko do konca glavne obravnave iz tehtnih razlogov ali zaradi smotrnosti odloči, da se postopek zoper pravno osebo izloči in dokonča posebej.

Državni tožilec lahko odloči, da zoper pravno osebo ne bo zahteval uvedbe kazenskega postopka, če okoliščine primera kažejo, da to ne bi bilo smotrno, ker je bila udeležba pravne osebe pri storitvi kaznivega dejanja nepomembna, ali ker pravna oseba nima premoženja ali je to tako majhno, da ne bi zadoščalo niti za pokritje stroškov postopka, ali ker je bil zoper njo začet stečajni postopek ali ker je storilec kaznivega dejanja edini lastnik pravne osebe, zoper katero bi bilo potrebno uvesti postopek.

Obdolžena pravna oseba ima lahko poleg zastopnika tudi zagovornika. Ta pa ne more biti isti kot ga ima obdolženec.

7.  Sklepno

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja torej v slovenskem pravnem redu ureja poseben zakon: Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja - ZOPOKD. Pri tem ne gre za objektivno odgovornost pravnih oseb, saj temelji odgovornosti pravne osebe v 4. členu ZOPOKD kažejo na to, da gre za posebno obliko kazenske odgovornosti, ki je prilagojena pravnim osebam. Pravna oseba pa je ob pogojih iz 4. člena ZOPOKD odgovorna za kaznivo dejanje tudi, če storilec za storjeno kaznivo dejanje ni kriv ali če je dejanje storil pod vplivom sile ali grožnje pravne osebe. Ni pa odgovorna, če je storilec izvršil kaznivo dejanje zato, da bi od nje odvrnil nezakrivljeno nevarnost škode, ki ne izhaja iz dovoljenih dejanj drugih oseb ali državnih organov, pri tem pa je škoda, ki je grozila, večja od škode, povzročene s kaznivim dejanjem (skrajna sila).

Pripravila:

Ana Toni, odvetnica

Viri:

-          Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08 in 57/12),

-          Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17),

-          Bavcon, L., Šelih, A., et al.: Kazensko pravo, Uradni list, Ljubljana, 2009.