ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH NA PODROČJU PLAČ IN PRISPEVKOV (ZIUPPP)

V času epidemije SARS–CoV–2 (COVID–19) je državni zbor sprejel več zakonov, ki bi omilili negativne posledice, ki so nastale zaradi epidemije. Eden izmed zakonov je tudi Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) , ki predvsem zasleduje namen ohranjanja delovnih mest zaradi posledic, ki jih je prinesla epidemija nalezljive bolezni SARS–CoV–2, in sicer ureja naslednja povračila:

 DELAVCI – ZAČASNO ČAKANJE NA DELO:

• delno povračilo izplačanih nadomestil plače delavkam oziroma delavcem pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije in izpolnjujejo za to pogoje;
• delno povračilo nadomestila plače delavcem, ki tudi odreja karantene zaradi epidemije v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje obvladovanje nalezljivih bolezni, ne morejo opravljati dela; in

SAMOZAPOSLENI BREZ DELAVCEV – ODLOG PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST:

• odlog plačila prispevkov za socialno varnost kot ukrep za zmanjševanje negativnih posledic zaradi pojava epidemije.

 

ZAČASNO ČAKANJE NA DELO

 

Kdo so upravičenci?

Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavljajo naslednji delodajalci:

• gospodarska družba,
• zadruga ali
• fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z ZDR-1.

 

Kateri so pogoji za uveljavljanje pravice do povračila izplačanih nadomestil plače?

Delodajalec bo upravičen do delnega povračila nadomestila plače le, če zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev in odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo.

V kolikor ima delodajalec zaposlenega zgolj enega delavca, se šteje, da je ta pogoj izpolnjen takrat, kadar ugotovi, da iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu.

Za delavce, ki bodo vključeni v ukrep, velja neizpodbojna domneva, da pred napotitvijo in v času začasnega čakanja na delo v skladu s tem zakonom, ni nastal razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

V zvezi s tem je potrebno opozoriti, da preden delodajalec odredi delavcem čakanja na delo, se mora o tem posvetiti s sindikatom pri delodajalcu oziroma s svetom delavcev, v kolikor ni organiziranega sindikata. Če tudi sveta delavcev ni, mora delodajalec pred sprejetjem ukrepa delavce obvestiti na običajen način (denimo na oglasni deski ali po elektronski pošti).

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec, ki izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena.

 

Kdaj delodajalec ni upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače?

Pri tem je potrebno opozoriti, kdaj delodajalec ni upravičen do delnega povračila izplačanih nadomestil plače, in sicer:

• dokler imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo v skladu z ZIUPPP, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju v skladu s tem zakonom ter se presežek ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna. Vendar lahko delodajalec kljub temu uveljavlja pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače, če iz objektivnega razloga na strani delavca presežka ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa ne more izravnati;
• če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan vloge znaša 50 EUR ali več. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let do dne oddaj vloge;
• če v zadnjih 3 mesecih pred mesecem napotitve za začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač oziroma prispevkov za socialno varnost; in
• če je nad njim uveden postopek insolventnosti.

 

Koliko časa je lahko na podlagi tega zakona delavec napoten na čakanje na delo?

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo za največ 3 mesece. Delodajalec lahko za posameznega delavca uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače le enkrat za največ 3 zaporedne mesece ali pa z več napotitvami, katerih skupni seštevek ne sme biti več kot 3 mesece. Pri izračunu časa napotitve posameznega delavca na čakanje na delo se torej morebitne prekinitve ne vštevajo v to obdobje. To pomeni, da se v obdobje vključenosti posameznega delavca v ukrep ne šteje čas, ko je delavec denimo odsoten zaradi bolezni ali poškodbe ali izrabe letnega dopusta, in prav tako ne čas, ko se delavec na delodajalčevo zahtevo za določen čas vrne na delo.

V kolikor je bila delavcu odrejena karantena, potem prejema nadomestilo plače za obdobje, za katero je bila odrejena karantena

 

Kakšne so pravice in obveznosti delavca, ki je napoten na začasno čakanje na delo?

Bistveno je, da delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec prejema delno povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, z izjemo tistih, ki so drugače urejeni z ZIUPPP. ZIUPPP zagotavlja delavcu v času začasnega čakanja na delo:

• pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. V tem primeru ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove od višine njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih 3 mesecev;
• obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo.

V kolikor je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih 3 mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa. V primeru, da delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z ZDR–1.

V primeru, da delavec ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zaradi odrejene karantene, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je navedena zgoraj v prvi alineji.

Delodajalec mora delavcu pisno odrediti napotitev na začasno čakanje na delo, kjer mora določiti čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

Pri tem je potrebno izpostaviti, da upravičenost do nadomestila plače v primeru, ko delavec ne more opravljati dela zaradi odrejene karantene, pri tem pa delodajalec ne more organizirati dela na domu, traja najdlje do dne 30.09.2020.

V kolikor delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali odrejeni karanteni upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo ali med odrejeno karanteno, pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz tega zakona ne izplačuje. V kolikor pa je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali odrejeni karanteni ali med trajanjem začasnega čakanja na delo ali odrejeno karanteno upravičen do dela s krajšim delovnim časom, se nadomestilo plače izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa kljub temu zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj, kot da bi delal.

 

Obveznosti delodajalca

V obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem na začasnem čakanju na delo izplačevati nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. V tem obdobju delodajalec ne sme:

• začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov;
• odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

V kolikor delodajalec krši zadevne določbe, mora prejeta sredstva vrniti v celoti.

Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu z ZIUPPP, mora vrniti prejeta sredstva v celoti, če začne postopek likvidacije v obdobju:

• prejemanja sredstev; in
• po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

 

Kako uveljavljati pravico delodajalca do povračilo nadomestila plače?

Delodajalec mora uveljaviti pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače tako, da pri Zavodu RS za zaposlovanje vloži vlogo v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30.09.2020.

Delodajalec pa lahko uveljavlja pravico do delnega nadomestila plače, ki je delavce na začasno čakanje na delo napotil pred uveljavitvijo tega zakona, če vloži vlogo na Zavod RS za zaposlovanje v 8 dneh od uveljavitve zakona in če izpolnjuje pogoje za uveljavitev pravice. V tem primeru se delno povračilo nadomestila plače izplačuje za čas začasnega čakanja na delo po uveljavitvi tega zakona.

V koliko želi delodajalec uveljavljati pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače, mora Zavodu RS za zaposlovanje priložiti:

1. opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije: v samem opisu poslovnega položaja mora delodajalec navesti:

• vzroke, ki so prispevali k bistvenemu zmanjšanju obsega dela zaradi posledic epidemije, zaradi česar je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi;
• podatek o številu delavcev, ki jim delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela;
• oceno poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest

2. pisno ugotovitev, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, in odločitev o napotitvi delavcev na čakanje na delo;

3. pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na čakanju na delu najmanj 6 mesecev po začetku čakanja na delo;

4. kopijo odločbe ministrstva, pristojnega za zdravje in pisno izjavo, da za delavce ne more organizirati dela na domu (samo v primeru karantene).

Če Zavod RS za zaposlovanje ugodi zahtevku za priznanje pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače, potem delodajalec z Zavodom sklene Pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.

 

Časovno uveljavljanje delnega povračila nadomestil plače delavcem

Delodajalec lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače zaradi začasnega čakanja na delo uveljavlja le enkrat in največ za 3 zaporedne mesece. Upravičenost do delnega povračila nadomestil plače lahko traja najdlje do dne 30.09.2020.

 

Višina in izplačilo povračila izplačanih nadomestil plače

Višina delnega povračila izplačanih nadomestil plače s strani RS znaša 40 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, to je 892,50 EUR bruto. Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, RS povrne v celoti.

Delno povračilo nadomestila plače za delavce, ki jih je delodajalec napotil na začasno čakanje na delo, in povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu in v celoti.

 

ODLOG PLAČILA PRISPEVKOV

 

Kdo je upravičen?

Do odloga plačila prispevkov je upravičena samozaposlena oseba, če je v vključena v obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja pridobitve dejavnosti, in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi ter nima drugih zaposlenih.

Do odloga plačila prispevkov ni upravičena oseba, ki:

• do dneva uveljavitve tega zakona ni vpisan v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost;
• ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih obveznosti na dan 28.02.2020 znaša 50 EUR ali več in teh obveznosti z dne 28.02.2020, višjih od 50 EUR, ni poravnal do 06.04.2020, in;
• do dneva uveljavitve tega zakona je pričel s postopkom prenehanja opravljanja dejavnosti.

 

Do kdaj se odloži plačilo prispevkov?

Upravičencu se odložijo plačilo prispevkov, ki zapadejo v plačilo meseca aprila, maja in junija 2020. Odložene prispevke mora upravičenec plačati najkasneje do 31.03.2020, in sicer ali v enkratnem znesku ali obročno.

 

***

Prispevki o ukrepih, ki jih prinašajo predpisi o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic, so pripravljeni na podlagi informacij, pridobljenih iz javno dostopnih virov. Pri tem gre za specialne ukrepe, ki posegajo v običajne in že utečene sistemske rešitve. Kako bodo ukrepi dejansko izvedeni in kako bodo učinkovali in bili uresničeni s strani pristojnih institucij, ni mogoče popolnoma napovedati. Vsebine, ki jih pripravlja Odvetniška družba Neffat v svojih prispevkih na Neffat Law Blogu, so zato informativne narave in ne predstavljajo pravnega ali poslovnega nasveta. Za posamezna vprašanja in informacije se lahko obrnete na nas: info@neffat.si.