1. UKREPI NA DAVČNEM PODROČJU

1.1. Do kdaj je potrebno predložiti davčni obračun od dohodka iz dejavnosti za leto 2019?

Zavezanec za davek mora davčnemu organu predložiti davčni obračun od dohodka iz dejavnosti za leto 2019 najkasneje do 31. maja 2020.

1.2. Do kdaj je potrebno predložiti davčni obračun za davčno obdobje, ki se ne razlikuje od koledarskega leta?

Če davčni zavezanec sestavlja davčni obračun za davčno obdobje, ki se ne razlikuje od koledarskega leta in je enako poslovnemu letu, je potrebno predložiti davčni obračun davka od dohodka pravnih oseb za leto 2019 najkasneje do 31. maja 2020.

1.3. Do kdaj je potrebno predložiti davčni obračun za davčno obdobje, ki se razlikuje od koledarskega leta?

V kolikor zavezanec sestavlja davčni obračun za davčno obdobje, ki se razlikuje od koledarskega leta in je enako poslovnemu letu, ter se izteče rok za predložitev davčnega obračuna, tj. tri mesece po poteku koledarskega leta za preteklo koledarsko leto, v obdobju trajanja ukrepov po interventnem zakonu, lahko zavezanec za davek predloži davčni obračun v dveh mesecih po izteku zadevnega roka, torej najkasneje do 31. maja 2020.

1.4. Do kdaj je potrebno opraviti priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2020?

Zavezanec za davek opravi priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2020 najpozneje do 31. maja 2020 oziroma do poteka roka za preložitev obračuna akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

1.5. Do kdaj je potrebno priglasiti ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2020?

Zavezanec za davek mora priglasiti ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2020 oziroma za davčno leto, ki se začne v letu 2020, najkasneje do 31. maja 2020.

Pri tem se šteje, da je zavezanec za davek priglasil ugotavljanje davčne osnove za davčno leto z upoštevanjem normiranih odhodkov in se odločil za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če do 31. maja 2020 oziroma do poteka roka za predložitev davčnega obračuna ne obvesti davčnega organa o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v davčnem obračunu za predhodno davčno leto oziroma obdobje.

1.6. Kaj priloži zavezanec za davek zahtevi za spremembo predhodne akontacije oziroma akontacija dohodnine in akontacije davka od dohodkov pravnih oseb?

Zavezanec za davek zahtevi za spremembo predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine in akontacije davka od dohodkov pravnih oseb priloži oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove.

1.7. Kako se določi nova zavarovalna osnova?

Zavarovalna osnova se v letu 2020 na novo določi na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz dejavnosti za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij.

1.8. Za koliko časa se lahko dovoli odlog plačila oziroma plačilo davka v obrokih?

V skladu z Zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju lahko davčni organ dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.

1.9. Ali lahko davčni organ dovoli odlog plačila davka zaradi epidemije za akontacijo ali davčni odtegljaj?

Po novem Zakonu o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju lahko davčni organ dovoli odlog plačila davka zaradi epidemije tudi za akontacije davka ali davčni odtegljaj.

Davčni organ odloči o odlogu oziroma plačilu davkov v roku 8 dni od prejema vloge.

1.10. Kakšne so posledice, če zavezanec za davek zamudi s plačilom obroka?

V kolikor je davčni organ dovolil obročno plačilo davka v skladu s prvim odstavkom 7. člena Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju in zavezanec zamudi s plačilom obroka, ki zapade v plačilo v obdobju trajanja ukrepov, zapadejo v plačilo vsi zapadli neplačani obroki tri mesece po prenehanju trajanja ukrepov.

1.11. Ali je potrebno za odloženo plačilo davka oziroma obročno plačilo davka plačati obresti?

V kolikor davčni organ dovoli odlog plačila davka oziroma obročno plačilo davka v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, se obresti ne zaračunavajo.

1.12. Do kdaj je lahko davčni organ sestavi in odpremi informativni izračun dohodnine za leto 2019?

V skladu z Zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, lahko davčni organ sestavi in odpremi informativni izračun dohodnine za leto 2019 najkasneje do 30. junija 2020.

V kolikor zavezancu za davek, ki je rezident, informativni izračun dohodnine za leto 2019 ni bil vročen do 15. julija 2020, mora vložiti napoved za odmero dohodnine do 31. avgusta 2020.

1.13. Kako teče zastaranje pravice do izterjave davka?

V obdobju trajanja ukrepov ne teče zastaranja pravice do izterjave davka za tiste zavezance za davek, ki izkoristijo možnosti, ki jih ponuja Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, če davčni organ ne začne oziroma ne nadaljuje že začete davčne izvršbe. V tem primeru je zastaranje pravice do izterjave zadržano.

2. UKREPI S PODROČJA JAVNIH FINANC

2.1. Kako se izvršujejo izdatki neposrednih uporabnikov proračuna države?

Z uveljavitvijo zakona se je zadržalo izvrševanje posameznih izdatkov neposrednih uporabnikov proračuna države za več kot 45 dni oziroma do sprejema rebalansa proračuna države za leto 2020.

Vlada mora predlagati Državnemu zboru Republike Slovenije predlog rebalansa proračuna države v 90 dneh po razglasitvi prenehanja epidemije, vendar ne pozneje kot 1. septembra 2020.

2.2. Kako lahko vlada odloča o prerazporeditvah pravic porabe v proračunu države?

Vlada za namen zagotavljanja sredstev za izvajanje ukrepov, ki so povezani z epidemijo, odloča o prerazporeditvah pravic porabe v proračunu države brez omejitev.

2.3. Do kdaj morajo uporabniki državnega proračuna predložiti zaključna poročila?

• Neposredni uporabniki državnega proračuna – pripraviti je potrebno premoženjsko bilanco, ki jo je potrebno predložiti AJPES-u do 31. maja 2020;
• Neposredni uporabniki občinskega proračuna – pripraviti je potrebno premoženjsko bilanco in jo do 31. maja predložijo FURS, ki jo do 30. junija 2020 predloži AJPES;
• Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (oba za obvezni del zavarovanja), sestavijo premoženjsko bilanco, ki jo je potrebno predložiti AJPES do 31. maja 2020.
• Posredni uporabniki občinskega proračuna in ožji del občin sestavijo premoženjsko bilanco, ki jo je potrebno predložiti AJPES najkasneje do 31. maja 2020;
• Ministrstvo za finance pripravi konsolidirano premoženjsko bilanco države in občin, ki jo predloži vladi v sprejem najkasneje do 31. julija 2020;
• Ministrstvo za finance pripravi predlog zaključnega računa državnega proračuna, ki ga predloži Računskemu sodišču Republike Slovenije najkasneje do 31. maja 2020;
• Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu za finance najpozneje do 31. maja 2020, občinskemu svetu v sprejem pa do 15. junija 2020.

2.4. Do kdaj je potrebno predložiti letna poročila?

Zavezanci, ki morajo predložiti letno poročilo na AJPES in jim je rok za predložitev poročil za preteklo leto potekel pred 31. majem 2020, v letu 2020 predloži letno poročilo najpozneje do 31. maja 2020.

2.5. Ali se lahko roki podaljšajo?

V kolikor do 15. maja 2020 ne bo preklicana epidemija, se bodo roki podaljšali za 30 dni za naslednje zadeve:

• Predlaganje davčnega obračuna;
• Rok za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov;
• Določitev nove zavarovalne osnove;
• Odmera dohodnine;
• Roki za predložitev zaključnih računov;
• Roki za predložitev letnih poročil.

***

Prispevki o ukrepih, ki jih prinašajo predpisi o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic, so pripravljeni na podlagi informacij, pridobljenih iz javno dostopnih virov. Pri tem gre za specialne ukrepe, ki posegajo v običajne in že utečene sistemske rešitve. Kako bodo ukrepi dejansko izvedeni in kako bodo učinkovali in bili uresničeni s strani pristojnih institucij, ni mogoče popolnoma napovedati. Vsebine, ki jih pripravlja Odvetniška družba Neffat v svojih prispevkih na Neffat Law Blogu, so zato informativne narave in ne predstavljajo pravnega ali poslovnega nasveta. Za posamezna vprašanja in informacije se lahko obrnete na nas: info@neffat.si.