1. ZA KATERO ČASOVNO OBDOBJE ZAKON UČINKUJE?

Zakon je pričel veljati dne 29. marec 2020. Ukrepi iz tega zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 1. julija 2020.

Iz predloga Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (t.i. "Megazakon"), ki predstavlja specialnejši oz. dopolnitveni zakon k ZZUSUDJZ je razvidno, da se vsi začasni ukrepi iz Megazakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, uporabljajo od 1. aprila 2020 do 31. maja 2020, razen če ta zakon določa drugače. Če do 15. maja 2020 epidemija COVID-19 ni preklicana, se roki izteka ukrepov, ki so določeni na 31. maj 2020, podaljšajo za 30 dni - gre torej za generalno klavzulo.

2. SODNE ZADEVE

2.1. Roki in naroki na sodiščih

V pravu ločimo materialne in procesne roke:

• materialni roki so roki za uveljavljanje materialnih pravic, ki jih upravičencem daje materialni predpis. Z uveljavljanjem te pravice se začne postopek na sodišču.
• procesni roki so roki, ki jih daje procesni zakon za opravljanje določenih procesnih dejanj v postopku.

Roki za uveljavljanje pravic strank (torej materialni roki) v sodnih postopkih ne tečejo. Procesni roki, razen v nujnih zadevah v tem obdobju, ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko bodo prenehali veljati posebni ukrepi.

Rok za vložitev ustavne pritožbe ne teče. To velja tudi za primere, ko je rok 60 dni začel teči preden so uveljavljeni ukrepi iz tega zakona.

Zadržanje zastaralnih rokov že določa Obligacijski zakonik. V svojem 360. členu določa, da zastaranje ne teče ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. Še dodatno določa 1. točka 359. člena Obligacijskega zakona, ki določa, da zastaranje ne teče med mobilizacijo, neposredno vojno nevarnostjo, izrednim ali vojnim stanjem ter za terjatve oseb v vojaški službi.

Vsi naroki, razen nujnih, so preklicani. Sodnik ali predsednik senata lahko iz razloga preprečitve širjenja virusne okužbe, varovanja zdravja in življenja ljudi in zagotovitve delovanja posameznih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter zagotavljanja izvajanja pravic in obveznosti izključi javnost celotne glavne obravnave (ki je nujna, in se sicer izvede) ali njenega dela.

2.2. Kaj so nujne zadeve?

Kot nujne bodo obravnavane (začasno, tj. v času trajanja teh ukrepov) naslednje zadeve:

• preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Republiki Sloveniji,
• izvršilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz zakona,
• nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah.

Ostale nujne zadeve (postopek v zadevah zavarovanja, menični in čekovni protesti ter menične tožbe, spori za objavo popravka objavljene informacije, popis zapustnikovega premoženja, zadeve prisilne poravnave in stečaja, druge zadeve, za katere tako določa zakon) pa bo lahko izmed nujnih izvzel predsednik VSRS z Odredbo.

2.3. Vrnitev v prejšnje stanje

Sledeče pojasnilo velja samo v zadevah, ki se bodo obravnavale kot nujne, saj v ostalih sodnih zadevah procesni roki ne tečejo, kar posledično pomeni, da institut vrnitve v prejšnje stanje sploh ne pride v poštev:

Zakon določa, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Presoja, kaj je upravičen vzrok, je v domeni sodišča, zakonodaja pa ne vsebuje dokaznega pravila, da bi takšen upravičen vzrok bilo treba izkazati z listino, mora pa upravičeni vzrok/razlog izkazati tisti, ki ga zatrjuje. Sodišče je tisto, ki presodi ali se dejstva štejejo za dokazana in sicer odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Predlog se mora vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje, torej npr. vložiti pritožbo.

3. UPRAVNE IN DRUGE JAVNOPRAVNE ZADEVE

Zakon ureja poslovanje v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, v katerih vodijo upravne in druge postopke upravni organi (ministrstva, organi v sestavi ministrstev in upravne enote), drugi državni organi (kadar izvršujejo upravno funkcijo – v tem smislu tudi sodišča, ko npr. odločajo o IJZ, Informacijski pooblaščenec, razne samostojne agencije...), občine in nosilci javnih pooblastil.

3.1. Roki

V skladu z zakonom v času trajanja posebnih ukrepov roki za opravljanje procesnih dejanj, kot so dopolnitve vlog, v smislu odpravljanja pomanjkljivosti in prilaganja dokazov, ne tečejo. V kolikor organ zahteva dopolnitev vloge in imajo zahtevane podatke ali listine jih lahko po želji, kljub temu, da roki (razen nujni) ne tečejo, kadarkoli pošljejo po pošti ali po elektronski poti.

V času posebnih ukrepov ne mirujejo roki v nujnih zadevah. O tem bodo stranke, ki bi kljub posebnim ukrepom morale izvesti določene aktivnosti, obveščene v odločbah, sklepih in drugih dokumentih, ki vzpostavljajo tek roka. Če so bile odločbe, sklepi in drugi dokumenti vročeni pred nastopom posebnih ukrepov, zavezanci za izpolnitev lahko pričakujejo posebno obvestilo o tem, da njihovi roki niso prekinjeni in tečejo dalje. Tisti, katerih roki so prekinjeni, obvestil ne bodo dobili.

Če bi se rok za uveljavitev materialne pravice (na primer podaljšanje dovoljenja za prebivanje tujca je treba podaljšati do izteka veljavnega, podaljšanje prijave začasnega prebivališča ipd.) iztekel v času trajanja posebnih ukrepov, bo pravico mogoče uveljavljati v osmih dneh po prenehanju ukrepov, do takrat pa se jih morebitna obstoječa pravica po zakonu podaljša.

3.2. Kaj so nujne zadeve?

Kot nujne zakon opredeli zadeve oziroma postopke pri kateri je od odločitve v zadevi odvisno zavarovanje življenja in zdravja ljudi, javni red in mir, javna varnost, premoženje večje vrednosti, preživljanje oseb ali drugi nujni ukrepi za izvajanje oblasti za doseg namena, ki ga zasleduje zakon. Konkretnih upravnih zadev oziroma upravnih postopkov na tem mestu ni smiselno navajati, ker bodo okoliščine v vsakem posamičnem primeru (ne na splošno) ugotavljali organi, lahko pa se povzame, da so to lahko določene (ne vse) inšpekcijske zadeve, izvršilne zadeve, posamični ukrepi v zvezi z virusom (odreditev karantene), morebiti tudi davčne zadeve ipd.

3.3. Poslovanje organov

Zakon prekinja tek rokov za izdajo odločb. Organi tudi v času posebnih ukrepov poslujejo, vendar v omejenem obsegu. Ker se rok za izdajo odločb prekine do prenehanja posebnih ukrepov, bo tekel dalje po njihovem izteku. V interesu organov je, da čimprej izdajo zakonito odločbo, zato bodo to storili takoj, ko bo mogoče. Če bodo razpolagali z vsemi dokazili, je odločba lahko vročena takoj po prenehanju ukrepov, sicer pa se bo čas izdaje podaljšal za čas trajanja posebnih ukrepov. Ker v času trajanja posebnih ukrepov ne teče rok za izdajo odločbe, organ ni v zamudi z odločanjem, zato bi bila pritožba ali tožba preuranjena, če bi jo vložili v času v času trajanja posebnih ukrepov.

Prekinitev teka roka torej ne pomeni, da organi ne bodo poslovali oziroma opravljali svojih zakonitih pristojnosti. Seveda je pri tem treba upoštevati omejitve tudi na strani organov, ki v tem času poslujejo drugače kot sicer. Organ mora po Zakonu o splošnem upravnem postopku v določenem roku opraviti določena procesna dejanja, od tega da v petih delovnih dneh pozove k odpravi pomanjkljivosti vloge do tega da izda odločbo v predpisanem roku. Zlasti rok za izdajo odločbe je pomemben, ker se na njegov iztek veže pravica do vložitve pravnega sredstva (pritožbe ali tožbe) zaradi t.i. molka uprave, ki predpostavlja, da je zahtevek zavrnjen. Tudi v tem primeru velja, da v času prekinitve rok ne teče, po prenehanju ukrepa, pa bo organ odločbo izdal v času, ki mu je preostal oziroma takoj, ko bo mogoče, ker bodo izpolnjeni pogoji za zakonito odločitev.

3.4. Vlaganje vlog, osebno vročanje prevzem odločb in spremljanje oglasne deske organa

V času trajanja posebnih ukrepov se vloge lahko vložijo po elektronski poti ali po pošti. Če ima vložnik možnost izbire, predlagamo, da se odloči za elektronsko pot. Elektronske vloge se lahko vložijo brez varnega elektronskega podpisa. V takem primeru bo organ identiteto vložnika ugotavljal ali preverjal z drugim načini, na primer s tem, da bo zahteval, da stranka sporoči še uradno dodeljeno identifikacijsko številko (EMŠO, DŠ) ali tudi na druge načine (npr. z naprednim elektronskim podpisom itd).

V času posebnih ukrepov se osebno vročanje ne bo izvajalo, razen v nujnih primerih. Ko govorimo o osebnem vročanju govorimo o predpisanem postopku, ko pismonoša na naslovu poišče naslovnika in mu ob podpisu vročilnice (s strani obeh) izroči pošiljko. Če naslovnika ne najde, mu pusti sporočilo, da jo prevzame v 15 dneh na pošti. Naslovnik tudi tam s podpisom vročilnice potrdi prevzem. Če ne pride na pošto, se pošiljka vrže v hišni predalčnik, če ga nima, se vrne organu. Vročitev pa v vsakem primeru velja za opravljeno 15 dan od dneva, ko je puščeno sporočilo. Neizvajanje osebnega vročanja pomeni, da se ne bodo fizično vročali odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih teče rok. Če bi do vročitve prišlo, ker je bila pošiljka poslana pred uveljavitvijo zakona, a ni bila vročena, se po zakonu šteje, da roki začnejo teči po prenehanju posebnih ukrepov. To je pomembno, da vročitev ne pomeni, da bi stranka morala začeti iskati na primer pravno pomoč za vlaganje pravnega sredstva ali hoditi na pošto, kjer ga bo priporočeno oddala.

Skladno z zakonom se prepove vročanje v prostorih organa. Izjema se dopušča za nujne zadeve, ki jih je že sicer po področnih zakonih treba vročiti v prostorih organa. Take situacije nastopijo na primer pri vročanju osebnih dokumentov, ki se pri dnevnih migrantih vedno opravi v prostorih organa, ker osebni dokument potrebujejo za vsakodnevno potovanje na delo; enako velja za tiste primere, ko dokument oseba potrebuje čimprej, zaradi potovanja v tujino, zaradi zdravljenja, nujnih službenih opravkov itd.

Vročanje z javnim naznanilom, ki se v običajnih situacijah opravi tako, da se naznanilo objavi (fizično), na oglasni deski organa in (elektronsko) na eUpravi, se v času trajanja posebnih ukrepov opravlja tako, da se objave opravljajo samo na državnem portalu eUprava (https://e-uprava.gov.si/euprava/oglasnadeska.html).

3.5. Ukrepi glede notarskih pisarn

Skladno s tem zakonom lahko predsednik Notarske zbornice Slovenije sprejme začasne ukrepe v zvezi s poslovanjem notarskih pisarn, ki se nanašajo zlasti na način ali omejitev izvajanja uradnih ur za sprejemanje strank. Ne glede na navedeno sprejme ukrep popolnega zaprtja notarske pisarne minister, pristojen za pravosodje, na predlog Notarske zbornice Slovenije. Notarska zbornica Slovenije seznanja javnost s sprejetjem začasnih ukrepov z objavo na svoji spletni strani https://www.notar-z.si/.

3.6. Prekrški

V prekrškovnih zadevah roki ne tečejo. Ne glede na prejšnji stavek pa prekrškovni organ lahko začne ali nadaljuje postopek o prekršku v nujnih zadevah (če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti). V teh primerih roki tečejo, o tem pa mora prekrškovni organ storilca prekrška obvestiti. Obravnavanje prekrškov v zvezi s preprečevanjem širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 podrobneje določa Megazakon. V slednjem primeru velja hitri prekrškovni postopek.

4. UKREPI PRI IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ

Že začeti postopki v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanje kazni zapora se prekinejo, novi postopki pa se ne začnejo.

Direktor zavoda za prestajanje kazni zapora lahko po uradni dolžnosti, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2, premesti obsojenca iz enega v drug zavod ali v oddelek drugega zavoda. Direktor zavoda za prestajanje kazni zapora lahko po uradni dolžnosti, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2, za čas enega meseca prekine prestajanje kazni zapora obsojencu, kadar ne obstajajo varnostni zadržki. Zoper odločbo direktorja je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njene izvršitve. Trajanje prekinitve kazni zapora se lahko zaporniku podaljšuje, dokler obstaja razlog za prekinitev. Direktor zavoda za prestajanje kazni zapora lahko iz razloga preprečitve širjenja epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 ob upoštevanju naslednjega pogoja iz 108. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij predčasno odpusti obsojenca največ šest mesecev pred iztekom kazni.

***

Prispevki o ukrepih, ki jih prinašajo predpisi o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic, so pripravljeni na podlagi informacij, pridobljenih iz javno dostopnih virov. Pri tem gre za specialne ukrepe, ki posegajo v običajne in že utečene sistemske rešitve. Kako bodo ukrepi dejansko izvedeni in kako bodo učinkovali in bili uresničeni s strani pristojnih institucij, ni mogoče popolnoma napovedati. Vsebine, ki jih pripravlja Odvetniška družba Neffat v svojih prispevkih na Neffat Law Blogu, so zato informativne narave in ne predstavljajo pravnega ali poslovnega nasveta.Za posamezna vprašanja in informacije se lahko obrnete na nas: info@neffat.si.