Na videz enostavno vprašanje lahko kaj hitro postane zapleteno oz. je lahko pomembno na različnih pravnih področjih.[1] 

Pojem »zaposlitve« ni izrecno opredeljen v temeljnem delovnopravnem predpisu, tj. Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19; v nadaljevanju: »ZDR-1«), vendar pa ga lahko po naši oceni iz določb ZDR-1 vseeno izluščimo.

Določba prvega odstavka 11. člena ZDR-1 pravi, da delovno razmerje nastane oz. se sklene s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Določba drugega odstavka 11. člena ZDR-1 pa pravi, da se pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi in mu izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela. Če datum nastopa dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi (tretji odstavek 11. člena ZDR-1).

Nedvomno iz drugega in tretjega odstavka 11. člena ZDR-1 izhaja, da pogodba o zaposlitvi začne učinkovati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi oz. ob sklenitvi pogodbe. Pri tem je potrebno pojasniti, da čeprav so izpolnjene vse druge (splošne) predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe (po določbah Obligacijskega zakonika), pogodba o zaposlitvi ne učinkuje z dnem podpisa pogodbe, ampak šele z nastopom dela.  Datum nastopa dela bi tako lahko šteli za odložni rok, ki ima naravo negotovega roka, saj vsebuje tudi pogoj, tj. da bo delavec na dogovorjeni dan delo tudi nastopil. Iz tega izhaja, da učinkovanje pogodbe ni zgolj odloženo do dogovorjenega dne, ampak je vezano tudi na dejanski nastop dela.[2]

Poudariti je potrebno tudi to, da čeprav v času od izpolnitve predpostavk za sklenitev pogodbe (od podpisa pogodbe o zaposlitvi) do nastanka pravnega dejstva, opredeljenega kot pogoj, oz. do nastopa dne, določenega kot rok (do nastopa dela na dogovorjen dan) pogodba ne učinkuje, po stališčih teorij obligacij pogodba že v tem času zavezuje stranki, in sicer tako, da nobena od nje ne more enostransko odstopiti.[3]

Delavec se torej »zaposli« oz. delodajalec delavca »zaposli« z dnem, ko delavec nastopi delo po pogodbi o zaposlitvi, saj šele od tega dne naprej pogodba dejansko sploh učinkuje. Hkrati pa imata tako delavec kot delodajalec pravice in obveznosti, ki se lahko začnejo uresničevati od dneva nastopa dela. Lahko tudi rečemo, da se delavec s tem dnem prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca, s čimer je izpolnjena definicija delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1.

Pripravil:

Klemen Lorbek, LL. M. (Queen Mary)