Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi le v primerih oziroma iz razlogov, ki jih določa zakon. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je skrajno sredstvo (ultima ratio) in se lahko poda zgolj, če so razlogi za odpoved takšni, takšne intenzivnosti in narave, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Zakon za izredno odpoved še posebej zahteva, da so ti razlogi takšni, da ne le onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja, temveč zahtevajo takojšnjo odpoved, brez odpovednega roka.

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti podana najpozneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najpozneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon.

Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči.

Zakon v zvezi s vsebino in obliko izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi določa, da mora biti podana v pisni obliki, da mora delodajalec obrazložiti dejanski razlog za odpoved in da mora delavca obvestiti o pravnem varstvu, torej o tem, da lahko pred pristojnim delovnim sodiščem v roku 30 dni od vročitve odpovedi zahteva ugotovitev njene nezakonitosti.

V primeru spora glede zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je dokazno breme na strani delodajalca. Delodajalec je tisti, ki mora delavcu dokazati, da so za odpoved obstajali utemeljeni razlogi in da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče, niti do izteka odpovednega roka. Pomembno je, da delodajalec že v zgodnji fazi začne zbirati dokaze in jih ustrezno zavaruje. Pri zbiranju dokazov mora biti delodajalce še posej previden, da ne poseže v ustavno varovane pravice, npr. v delavčevo pravico do zasebnosti. Takšni dokazi so lahko v sodnem postopku izločeni kot nedovoljeni. Izjemoma jih sodišče ob upoštevanu testa sorazmernosti sicer lahko dolusti, če presodi, da utemeljeno varujejo interes delodajalca.

Priporočljivo je, da delodajalec v svojih splošnih aktih vnaprej predpiše, kako lahko ugotavlja določena dejstva (npr. videonadzor, test ahkoloziranosti in test na droge, ugotavljanje dejstev z detektivom, vpogled v e-pošto...ipd) in da si po možnosti vnaprej pridobi delavčevo izrecno soglasje.

V zvezi s pravnimi posledicami izrdne odpovedi, naj ponovno izpostavim, da se pogodba odpoveduje brez odpovednega roka, kar pomeni, da delovno razmerje preneha naslednji dan po vročitvi. Delavec zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nima pravice do odpravnine, niti pravice denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, kot že pojasnjeno pa ima pa pravico, da v roku 30 dni po vročitvi odpovedi vložiti tožbo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri pristojnem delovnem sodišču.

Pripravila:

Ana Košir