Neobičajno nizka ponudba je kot eden izmed elementov (ne)dopustnosti ponudbe definirana v 86. členu ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik v primeru, če meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove zahteve ponudba neobičajno nizka glede na cene na trgu ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, preveriti, ali je neobičajno nizka in od ponudnika zahtevati, da pojasni ceno ali stroške v ponudbi. Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 odstotkov nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 odstotkov nižja od naslednje uvrščene ponudbe, vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe.

Drugi odstavek 86. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik, preden zavrne neobičajno nizko ponudbo, od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb. Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti na:

• ekonomiko proizvodnega postopka, storitev, ki se zagotavljajo, ali metode gradnje;
• izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za dobavo blaga, izvajanje storitev ali izvedbo gradenj;
• izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih ponuja ponudnik;
• izpolnjevanje obveznosti iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3;
• izpolnjevanje zahtev glede podizvajalcev;
• možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.

V skladu s tretjim odstavkom 86. člena ZJN-3 naročnik oceni pojasnila tako, da se posvetuje s ponudnikom. Ponudbo lahko zavrne le, če predložena dokazila zadostno ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz drugega odstavka 86. člena ZJN-3.

Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker ni skladna z veljavnimi obveznostmi iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3 (obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava), jo mora zavrniti (četrti odstavek 86. člena ZJN-3).

Drugi odstavek 3. člena ZJN-3 določa, da morajo gospodarski subjekti pri izvajanju javnih naročil izpolnjevati veljavne obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki so določene v pravu Evropske unije, predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, kolektivnih pogodbah ali predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava. Seznam mednarodnih socialnih in okoljskih konvencij določata Priloga X Direktive 2014/24/EU in Priloga XIV Direktive 2014/25/EU.

Navedeno kaže, da mora naročnik pri analizi, ali gre za neobičajno nizko ponudbo opraviti t.i. dvostopenjski preizkus.

V prvi fazi mora naročnik presoditi, ali so oddane ponudbe morebiti neobičajno nizke, kar pomeni, da naročnik na prvi pogled presodi neobičajno nizkost ponudbe. Tako mora naročnik v prvi fazi ugotoviti samo, ali predložene ponudbe vsebujejo indic, ki bi lahko vzbudil sum, da bi te ponudbe lahko bile neobičajno nizke. Tako je zlasti, če je cena, predlagana v oddani ponudbi, bistveno nižja od cene v drugih oddanih ponudbah ali od običajne cene na trgu. Če oddane ponudbe ne vsebujejo takega indica in se torej ne zdijo neobičajno nizke, lahko naročnik nadaljuje ocenjevanje te ponudbe in postopek oddaje naročila.

Taki dvomi lahko obstajajo zlasti, če ni gotovo, prvič, da ponudba spoštuje zakonodajo države, v kateri je treba izvajati predmet javnega naročila, na področju plačil osebja, prispevkov v sistem socialne varnosti ter spoštovanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu, in drugič, da predlagane cene vključujejo vse stroške, ki jih zahteva tehnični vidik izbranih ponudb^[1].

Če pa obstajajo določeni indici, ki lahko vzbudijo sum, da bi ponudba lahko bila neobičajno nizka, mora naročnik v drugi fazi preveriti postavke ponudbe, da bi se prepričal, da ta ni neobičajno nizka. Naročnik mora pri tem preverjanju ponudniku navedene ponudbe omogočiti, da pojasni, zakaj meni, da njegova ponudba ni neobičajno nizka. Naročnik mora zatem presoditi podana pojasnila in odločiti, ali je zadevna ponudba neobičajno nizka, ter jo v takem primeru zavrniti^[2].

Namen tega preizkusa je na eni strani ponudniku omogočiti, da ne bo izključen iz postopka, ne da bi imel možnost pojasniti pogoje svoje ponudbe, ki se zdi neobičajno nizka, ter posledično na drugi strani zagotoviti, da naročnik:

• ne odda javnega naročila oziroma sklene pogodbe o javnem naročilu v okoliščinah, v katerih obstaja neko razumno tveganje neizpolnjevanja pogodbe ali finančne nestabilnosti ali neravnovesja ter
• preveri, ali obstaja tveganje kršitve veljavne zakonodaje s strani izvajalca med izvajanjem pogodbe o javnem naročilu, zlasti v zvezi z zakonodajo  na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava.^[3]

Naročnik ima torej dolžnost, da dodatno preveri ponudbe, za katere sumi, da so neobičajno nizke, po prejemu pojasnil oceni utemeljenost pojasnil pozvanih ponudnikov ter se tako prepriča v to, ali so skladne z zakonodajo na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava. Za naročnika namreč, tako kot je navedeno zgoraj, na podlagi četrtega odstavka 86. člena ZJN-3 obstaja obveznost, da takšne ponudbe, ki ne upoštevajo oziroma kršijo predpise na navedenih področjih, izloči^[4].

Naročnik je sicer dolžan skleniti pogodbo z najboljšim ponudnikom, vsekakor pa ne sme skleniti pogodbe v nasprotju s pravili javnega naročanja. Naročnik mora zavrniti ponudbo v primeru, če ponudnik s pojasnili in kalkulacijami ponudbene cene in stroškov ne more izkazati, da bo izpolnil obveznosti iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3 (obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava).

Pripravila:

Ana Toni

Viri:

• Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, Uradni list Evropske unije, št. 307/15, 307/15, 337/17, 337/17, Uradni list RS, št. 14/18),
• Sanchez, A., Abnormally low tenders under reg. 69 Public contracts regulations 2015,
• Priloga X Direktive 2014/24/EU in priloga XIV Direktive 2014/25/EU,
• Sodna praksa sodišča EU: zadeva Secolux/Komisija, T‑90/14 z dne 8. oktobra 2015, zadeva T‑392/15, European Dynamics Luxembourg SA, Luksemburg, Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE s sedežem v Atenah (Grčija), European Dynamics Belgium SA s sedežem v Bruslju (Belgija) ter v zadevi T-281/16 - Solelec in drugi proti Parlament in zadeva European Dynamics Luxembourg and Others v Agence, T-392/15, EU:T:2017:462.