Pravica delničarjev do obveščenosti na skupščini je urejena v 305. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: »ZGD-1«), ki določa, da mora poslovodstvo na skupščini dati delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda. Na vprašanja delničarjev z isto vsebino lahko da podatke v skupnem odgovoru. Pravica do obveščenosti velja tudi za pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami.

Zavezanec za odgovore na vprašanja delničarjev je torej poslovodstvo družbe, tega pa namesto njega ne more storiti niti predsedujoči skupščini niti nadzorni svet in njegovi člani. Prav tako delničar ne more zahtevati, da mu na vprašanje odgovori kateri izmed uslužbencev družbe ali revizor. Informacije, ki jih delničarju na skupščini dajo druge osebe, razen poslovodstva, pomenijo veljavno izpolnitev informacijske zahteve samo, če jih poslovodstvo pozneje odobri ali če poslovodstvo za odgovore na vprašanja pooblasti druge osebe.[1]

305. člen ZGD-1 nato v nadaljevanju določa, da poslovodstvu ni potrebno dati zahtevanih podatkov le:

• če je dajanje podatkov po razumni gospodarski presoji tako, da bi lahko družbi ali povezani družbi povzročilo škodo,
• o metodah bilanciranja in ocenjevanja, če navedba teh metod v dodatku zadostuje za presojo premoženjskega, finančnega in dobičkonosnega stanja družbe, ki ustreza dejanskim razmeram,
• če bi bilo z dajanjem podatkov storjeno kaznivo dejanje ali prekršek ali bi bili kršeni dobri poslovni običaji, ali
• če so podatki objavljeni na spletni strani družbe v obliki vprašanj in odgovorov vsaj sedem dni pred zasedanjem skupščine.
• Isti člen ureja tudi položaj, če se delničar s podatki seznani zunaj seje skupščine. V tem primeru je te podatke treba dati tudi vsakemu drugemu delničarju na njegovo zahtevo, tudi če podatek ni potreben za presojo zadeve z dnevnega reda. Namen te določbe je v varstvu enakopravnosti delničarjev oziroma prepovedi priviligiranja določenih delničarjev, ki se seznanijo s podatki o zadevah družbe.

Delničarjeva pravica do obveščenosti, kot to izhaja iz sodne prakse (npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 1240/2014 z dne 19. 11. 2014), se uresničuje z ustrezno informacijsko zahtevo (vprašanjem), ki mora izpolnjevati tri predpostavke, in sicer:

• delničar jo mora uveljavljati na skupščini;
• nanašati se mora na zadeve družbe ali na pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami;
• zahtevana informacija mora biti potrebna za presojo dnevnega reda.

Pravica do obveščenosti delničarja torej ni absolutna pravica, temveč je omejena tako glede svojega predmeta, kot časa izvrševanja. Slednje konkretno pomeni, da bo uprava delniške družbe zavezana dati informacijo posameznemu delničarju le tedaj, ko jo bo ta od nje na skupščini zahteval. Tako delničar ni upravičen zahtevati odgovora na vprašanje o zadevah družbe, ki ga je postavil poslovodstvu zunaj skupščine.[2] Zahtevana informacija se mora nanašati na vsebino, ki je povezana s kakšno izmed točk dnevnega reda skupščine, na kateri delničar zastavlja vprašanje. V nasprotnem uprava ni dolžna dajati pojasnil in odgovarjati na vprašanja.

Če delničarju na seji skupščine zahtevani podatki niso dani, lahko zahteva, da se njegovo vprašanje in razlog, zaradi katerih je bilo dajanje podatkov zavrnjeno, vključita v zapisnik. Delničar lahko nato skladno s 306. členom ZGD-1 na sodišče naslovi predlog, da odloči o tem, ali mora poslovodstvo dati zahtevane podatke. Sodišče, ki odloča po določbah Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: »ZNP«), mora o predlogu odločiti v roku 5 dni od prejema predloga, pritožba zoper odločitev sodišča pa ne zadrži izvršitve.

[1] B. Podgoršek, Notarske listine pri poslovanju in organiziranju gospodarskih družb, Podjetje in delo, GV Založba, 2014

[2] Ibidem