Odpadne nagrobne sveče – sistem ravnanja

Odpadne nagrobne sveče – sistem ravnanja

12.06.2017

Vsako leto se v času dneva spomina na mrtve izpostavi problematika velike količine odpadnih nagrobnih sveč (ONS), ki se naberejo na in ob pokopališčih. Pri tem si mnogi zastavljajo vprašanje, kdo in na kakšen način mora poskrbeti za ravnanje z ONS in kdo nosi s tem povezane stroške.

Na evropski ravni je v zvezi s predmetnim vprašanjem potrebno izpostaviti Direktivo 2009/98/ES[1] (Direktiva), ki je uvedla t.i. razširjeno odgovornost proizvajalca v zvezi z ravnanjem z odpadki, na podlagi katere se lahko posamezna država članica odloči, da stroške ravnanja z odpadki delno ali v celoti krije proizvajalec proizvoda, od katerega odpadki izvirajo, in da si lahko distributerji takšnega proizvoda te stroške delijo. Prav tako lahko država članica določi, da je proizvajalec (lahko pa delno tudi distributerji) v celoti odgovoren za ureditev ravnanja z odpadki.

Vlada Republike Slovenije (Vlada) je za ureditev področja ravnanja z ONS sprejela Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami[2] (Uredba). V 11. členu Uredbe je določeno, da morajo proizvajalec, pridobitelj in uvoznik za nagrobne sveče, ki jih dajejo v promet, na svoje stroške zagotoviti zbiranje ONS od izvajalcev javne službe in upravljavcev pokopališč in za zbrane odpadne nagrobne sveče na svoje stroške zagotoviti predelavo. Več proizvajalcev, pridobiteljev ali uvoznikov ONS pa lahko zaradi izpolnjevanja svojih obveznosti po Uredbi pripravi skupni načrt ravnanja z ONS in pristopi k njegovemu izvajanju, pri čemer lahko enega izmed njih pooblastijo kot nosilca izvajanja skupnega načrta ravnanja z ONS.

V imenu, za račun in na stroške proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov oziroma nosilcev skupnih načrtov ravnanja z ONS obveznosti, ki zanje izhajajo iz 11. člena uredbe, izvajajo zbiralci ONS. Le-ti morajo ONS zbrati, kar pomeni prevzemanje ONS neposredno[3] od izvajalcev obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (izvajalec GJS), ter nato zagotoviti njihovo predelavo. Zbiralec mora ONS od izvajalca GJS prevzeti v zbirnem centru komunalnih odpadkov, pri čemer je oddaja ONS zbiralcu skladno s petim odstavkom 9. člena Uredbe brezplačna, izvajalec GJS pa ne sme zahtevati plačila od zbiralca za prevzem ONS.

Razširjena odgovornost proizvajalca iz Direktive je bila torej z Uredbo v slovenski pravni red prenesena na način, da proizvajalcem, pridobiteljem in uvoznikom oziroma nosilcem načrta ravnanja z ONS nalaga izvajanje ter plačilo stroškov zbiranja (od trenutka prevzema ONS na zbirnem centru dalje) in predelave ONS, predhodni postopki ravnanja z ONS pa spadajo v okvir izvajanja obveznih GJS, njihove stroške pa nosijo izvajalci GJS. ONS so namreč skladno s prvo točko 3. člena Uredbe opredeljene kot komunalni odpadek, ki so jih s pokopališč dolžni odvažati izvajalci GJS v okviru GJS prevoza in zbiranja komunalnih odpadkov. Sicer Uredba tega izrecno ne določa, vendar dejstvo, da je ravnanje z ONS pred njihovo oddajo zbiralcu na zbirnem centru del izvajanja GJS, izhaja iz namena Uredbe in njenih posameznih določb. Poleg že navedenega 9. člena Uredbe, ki opredeljuje obveznosti izvajalca GJS v zvezi z ravnanjem z ONS (ključni sta obveznosti prevzemanja ONS na pokopališčih in zagotovitev primernega zbirnega centra za predhodno skladiščenje ONS pred njihovo oddajo zbiralcu), na to kaže tudi 19. člen Uredbe, ki ureja razmejitev stroškov med izvajalcem GJS in zbiralcem. Kot stroški zbiralca, ki jih mora skladno z Uredbo plačati nosilec načrta ravnanja z ONS, so namreč določeni le:

  • strošek skladiščenja ONS v zbirnem centru za čas, ki presega 7 dni,
  • strošek prevzemanja ONS,
  • morebitni drugi stroški, za katere se zaradi prevzemanja odpadkov dogovorita zbiralec in izvajalec GJS.

Kot točka prehoda stroškov v zvezi z ravnanjem ONS je torej določen pretek 7 dni skladiščenja ONS v zbirnem centru izvajalca GJS. Stroške zbiranja in predelave ONS za tem krije zbiralec oziroma nosilec načrta ravnanja z ONS, stroški pred tem pa so stroški izvajalca GJS in spadajo med stroške izvajanja obvezne GJS. Prav tako k temu zaključku napotuje Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti[4] (ZPPDej), ki določa, da pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč, zagotoviti pa jo mora občina (preko osebe javnega prava ali preko koncesionarja). V okvir zagotavljanja urejenosti pokopališča skladno z 28. členom ZPPDej spada tudi odvoz odpadkov (kar vključuje ONS) s pokopališča, ta storitev pa je plačana z grobnino, ki jo poravnajo najemniki grobov.

[1]Direktiva 2008/98/ES evropskega parlamenta in sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 312/15)

[2] Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/2008)

[3] Le v primeru, kadar je pokopališče večje od 15 ha, lahko zbiralec ONS prevzame neposredno na pokopališču.

[4] Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/2016, ZPPDej)

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.