V upravnih postopkih je mogoče, da je z odločbo prvostopenjskega organa izrečen ukrep, ki nastopi takoj z vročitvijo te odločbe. V takšnih primerih posameznik ne mora vložiti začasne odredbe. Posameznikom pa lahko s takšno še nepravnomočno odločbo začnejo nastajati določene neugodne posledica. Z zakonom je v takšnih situacijah predvidena začasna odredba.

O začasni odločbi

Začasna odločba je pravni institut, ki je urejen v 221. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Slednji določa, da se lahko v primeru, če je glede na okoliščine primera neogibno potrebno, da se pred koncem postopka izda odločba, s katero se začasno uredijo posamezna vprašanja ali razmerja, se izda taka odločba na podlagi podatkov, ki obstajajo takrat, ko se izda. Pomembno pa je, da je v taki odločbi navedeno, da je začasna.

Začasna odločba se lahko izda tako v primeru postopkov začetih po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. 

Kdo odloča o izdaji začasne odločbe?

Organ, ki je pristojen za vodenje postopka tako svoji presoji odloči, ali je izdaja začasne odločbe potrebna ali ne. Pri tem pa je pomemben standard neizogibne potrebe za izdajo začasne odločbe, ki se razlikuje od standarda težko popravljive škode. Slednji je namreč pogoj za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V primeru, ko ne grozi težko nadomestljiva ali nenadomestljiva škoda se začasna odločba lahko prav tako izda, če se v primeru varuje kakšna posebna dobrina ali pa gre za zagotavljanje nujnih ukrepov v javnem interesu.[1]  

Kdo lahko predlaga izdajo začasne odločbe?

Izdajo začasne odločbe lahko predlaga stranka ali pa se izda po uradni dolžnosti. Pri tem velja omeniti še to, da organ ni dolžan upoštevati predloga stranke za izdajo začasne odredbe.[2]

V kolikor gre za začasno odločbo na predlog stranke, jo lahko organ veže na pogoj, da se izda zavarovanje za škodo, ki bi lahko nasprotni stranki s tem nastala.

Kakšna je vsebina začasne odločbe?

Začasna odločba se izda na podlagi stanja podatkov, ki so na razpolago v času odločanja o njeni izdaji.

Kot vsaka druga odločba mora tudi začasna odločba vsebovati elemente, ki so predpisani za odločbo, skladno z 210. členom ZUP.

To pomeni, da mora biti začasna odločba tako označena, izdana mora biti pisno. Obsegati mora uvod, naziv, izrek (dispozitiv), obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ter, če se izda v fizični obliki, podpis uradne osebe in žig organa, oziroma če se izda v elektronski obliki, varna elektronska podpisa uradne osebe in organa, overjena s kvalificiranim potrdilom; če je varen elektronski podpis uradne osebe overjen s kvalificiranim potrdilom, ki vsebuje tudi navedbo organa, varen elektronski podpis organa ni potreben.

Ali so zoper začasno odredbo možna pravna sredstva?

Postavlja se vprašanje, ali se lahko zoper začasno odredbo vloži pravno sredstvo, ali se lahko ta izpodbija samo skupaj z odločanjem o glavni stvari. Pravna sredstva so možna tudi proti začasni odločbi, saj se slednja smatra kot samostojna odločba v delu glede pravnih sredstev in izvršbe.

V določenih primerih lahko še nepravnomočne odločbe začnejo učinkovati na posameznika, kljub temu, da je mogoče, da odločba ni pravilna. V takšnih primerih ima posameznik na voljo predstavljen institut, za uveljavljanje katerega pa mora svojo zahtevo ustrezno utemeljiti.