Zgolj tri leta po uveljavitvi Gradbenega zakona - GZ (Ur.l.RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20 in 15/21 – ZDUOP) je vlada sprejela nov gradbeni zakon – GZ-1 (še v sprejemanju v Državnem zboru).

Z novim zakonom naj bi se odpravile dodatne administrativne ovire ter pospešilo postopke za izdajo dovoljenj v zvezi z gradnjo. V tem zapisu smo zbrali nekatere bistvene sprememb in novosti, ki jih prinaša GZ-1.

Zakon ponovno uvaja rešitev, ki je veljala že v času veljavnosti ZGO, in sicer, da lahko investitor na lastno odgovornost prične z gradnjo že na podlagi dokončnega dovoljenja in mu ni treba čakati na pravnomočnost.

Uvedba postopka za izdajo gradbenega dovoljenja je po predlogu zakona mogoča brez dveh obveznih dokumentov, in sicer brez potrdila o plačilu komunalnega prispevka in brez dokazil o pravici graditi. Dokazila o pravici graditi je potrebno predložiti do izdaje gradbenega dovoljenja, potrdilo o plačilu komunalnega prispevka pa najkasneje do prijave začetka gradnje.

V posledici epidemije covid-19 zakon širi nabor začasnih objektov, postavljenih v primeru izrednih razmer, predvideva pa se tudi možnost postavitve začasnih objektov za skladiščenje kot dopolnitev obstoječe dejavnosti znotraj industrijskih in prometnih območij, s čimer naj bi se zagotavljala možnost hitrejšega prilagajanja novim gospodarskim razmeram.

Kot novost se uvaja pojem manjše rekonstrukcije, ki se lahko izvaja brez gradbenega dovoljenja in zgolj na podlagi prijave del, obsega pa spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, ki pomenijo zamenjavo konstrukcijskih elementov ostrešja, večje preboje, dograditev odprtih stopnišč, dvigal in manjših nadstreškov ter zamenjavo in dograditev drugih posamičnih elementov.

Predlog zakona odpravlja institut predodločbe ter uvaja drugačen režim mnenj. Upravni organi bodo morali v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj dosledno upoštevati mnenja mnenjedajalcev, zato zakon ohranja obveznost, da morajo mnenja jasno izražati stališča mnenjedajalca in biti strokovno ter pravno utemeljena in obrazložena.

Dopolnjujejo se določbe, ki se nanašajo na integralno gradbeno dovoljenje ter uvajajo povsem nove določbe glede spremembe integralnega dovoljenja. Podrobneje se določa postopek prevlade javne koristi.

Glede uporabnega dovoljenja se širi nabor upravičenih vlagateljev zahteve za izdajo, dodatno se vzpostavlja pravna fikcija izdanega uporabnega dovoljenja za vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene v skladu z gradbenim dovoljenjem pred 1.6.2018 in so ustrezno evidentirane.

Določbe glede legalizacije se bistveno ne spreminjajo, dopolnjujejo se le na način, da se omogoči legalizacija tudi za dele objekta. Hkrati je jasno določeno, da mora biti nelegalen objekt dokončan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki se šteje za uporabno dovoljenje.

Predlog zakona pa povsem na novo ureja postopek v zvezi z odlogom izvršbe glede nekaterih črnih gradenj. Odstranitve nelegalnega objekta, ki posamezniku predstavlja dom, bodo po novem predmet presoje sodišča, ki bo presojalo sorazmernost takšnega posega v pravico do spoštovanja doma. Predlog zakona omogoča tudi odlog izvršbe v primeru javnega interesa zaradi neposredne nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, če se v nelegalnem objektu opravlja dejavnost.

Spremembe se uvajajo tudi glede posebnih prepovedi, in sicer se oži taksativno naštet nabor posebnih prepovedi, nekoliko je tudi omiljen režim v pravnem prometu. Po novem bodo morali upravljavci, notarji, pooblaščeni inženirji in druge osebe po uradni dolžnosti pri izdaji dovoljenj, soglasij, pri vpisih in sklepanju pravnih poslov paziti le na prepovedi, za katere je bila izdana konkretna inšpekcijska odločba, s katero je bil izrečen inšpekcijski ukrep in le-ta tudi vpisan v zemljiški knjigi. Predlog zakona ne vsebuje več omejitev glede sklepanja kreditnih in zavarovalnih pogodb v zvezi z nedovoljenimi gradnjami, po novem naj bi bilo mogoče skleniti tudi pogodbe za promet z nepremičninami, vendar pod pogojem, da se kupec zaveže vstopiti v položaj inšpekcijskega zavezanca.

S predlaganim zakonom se vzpostavlja dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki, in sicer preko sistema eGraditev, samo poslovanje pa vlada podrobneje uredi z uredbo.

Pripravila:
Mojca Marovt, odvetnica