S tehničnimi popravki se odpravlja napake v objavljenem besedilu določenega predpisa. Nomotehnične smernice Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo[1] določajo, da gre za takšne napake takrat, ko obstoji razlika med besedilom izvirnika predpisa, v katerem je bil predpis sprejet (izdan), in objavljenim besedilom. Z objavo (tehničnih) popravkov napak se uskladi objavljeno besedilo predpisa z njegovim izvirnikom, popravi tipkarske napake, ki vplivajo na veljavnost predpisa ali njegovo besedilo spreminja, dela nejasno ali nerazumljivo. Popravek učinkuje od uveljavitve predpisa, na katerega se nanaša.

Objava popravka je praviloma dolžnost tistega, ki je predpis sprejel oziroma izdal. Tako denimo odredbe za objavo popravkov ustave in zakonov, ki so potrebni zaradi napake, nastale v državnem zboru, daje generalni sekretar državnega zbora, odredbe za objavo popravkov drugih aktov, ki se objavljajo v uradnem listu, pa daje pooblaščeni predstavnik organa, ki je izdal akt.[2]

Vprašanja (ne)dopustnosti popravljanja napak ob popravi besedila zakona ali drugega predpisa predpisi ne urejajo. Po teoriji nomotehnike in po dosedanji praksi je popravljanje napak dopustno, če gre za popravljanja očitnih, vidnih in nedvoumnih napak. Pri tem mora brez vsakega dvoma iti za napako; na primer, da gre za napako nekega notoričnega ali ob izdaji predpisa povsem preverljivega obstoječega dejstva ali že minulega dogodka (kot je napaka v letnici nekega minulega dogodka) ali za očitno napako pri štetju ipd. V vseh drugih primerih, ko bi se popravek nanašal na spremembo vsebine sprejete določbe, je treba popravo take napake (četudi to resnično je) urediti s spremembo predpisa po za to določenem postopku.

V praksi je mogoče pogosto zaslediti sprejemanje tehničnih popravkov občinskih prostorskih načrtov (OPN) in občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). V zvezi s takšnimi tehničnimi popravki je Ministrstvo za okolje in prostor zavzelo stališče, da ti se lahko uporabijo le v primeru, ko gre za popravljanje očitnih pomot tehnične narave, s katerimi se popravljajo redakcijske napake, kot so napake v imenih in številkah ter očitne pisne ali računske pomote ter pomanjkljivosti v obliki. Napaka mora biti razvidna iz spisne dokumentacije. Po drugi strani pa se s tehničnimi popravki ne bi smelo širiti vsebine obstoječe norme ali pa norme razlagati (za ta namen se uporablja institut avtentične razlage predpisa), kar pomeni, da s popravkom ni mogoče popravljati vsebinsko napačnih zapisov, za katere se po objavi akta izkaže, da so bili že ves čas napačno zastavljeni, ampak se lahko popravi samo tiste napake, zaradi katerih so določila, kakršna si je zamislil in pripravil pripravljavec oziroma sprejel organ, izpadla napačno.[3]

V primeru, ko se s tehničnimi popravki spreminja in dopolnjuje vsebino predpisa prostorskega akta, iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da je tak popravek potrebno šteti za predpis, ki mora biti sprejet po predpisanem postopku za pripravo in sprejetje prostorskih aktov. Glede na to, da se tehnični popravki prostorskih aktov sprejemajo po običajnem postopku sprejemanja predpisov v občinskem svetu in ne po postopku, ki je predpisan za  spremembe in dopolnitve prostorskega akta (veljajo določbe o postopku, ki je predpisan za njegovo pripravo in sprejem), so v takšnih primerih, ko dejansko ne gre za tehnične popravke, ti v neskladju s 3. odstavkom 153. člena Ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni.[4]

Pripravila:

Vesna Poles Segulin

[1] Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, Nomotehnične smernice, Ljubljana, 2018, dostopno na: https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVZ/f50d0f6d15/Nomotehnicne_smernice-2018.pdf, str. 171-174.

[2] 11. člen Zakona o uradnem listu (Uradni list RS, št. 112/05, 102/07, 109/09, 38/10, 60/17 in 3/22).

[3] Ministrstvo za okolje in prostor, Pojasnila za izvajanje Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), št. 010-4/2017/111, 6. 4. 2017.

[4]  Tako denimo izhaja iz odločb US RS, št. U-I-175/03 z dne 7. 4. 2005, št. U-I-163/15-11 z dne 5. 4. 2018, št. U-I-288/11-6 z dne 15. 12. 2011.