Višje sodišče v Ljubljani se je v nedavno izdani sodbi[1] opredelilo do zanimivega vprašanja, ali grafični prikazi rezultatov anket glede podpore kandidatom na volitvah izpolnjujejo pogoje za avtorsko delo po 5. členu[2] Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).

V predmetni zadevi je izdajatelj časopisa na spletnem portalu objavil tri javnomnenjske ankete o podpori volivcev predsedniškim kandidatom, ki so bile dostopne le naročnikom časopisa. Novinar, naročnik tega časopisa, je ankete brez soglasja izdajatelja objavil na svojem Twitter profilu. S tem je zaobšel tehnično oviro (t.i. paywall) in ankete ponudil javnosti na način, da so bile dostopne tudi nenaročnikom. Zaradi neupravičene uporabe avtorskega dela je izdajatelj časopisa od novinarja zahteval plačilo ustreznega avtorskega nadomestila in civilno kazen.

Da bi presodilo utemeljenost zahtevka, je moralo pritožbeno sodišče med drugim presoditi, ali je izvirnost (individualnost) načina prikazovanja rezultatov javnomnenjskih anket tolikšna, da je mogoče ankete šteti za avtorska dela. Pojasnilo je, da je stopnja individualnosti pri avtorskih delih lahko različno izražena, in sicer od najvišje ravni individualnosti pa do določene najnižje ravni, ko ima delo še vsaj toliko izvirnih potez, da ga je še mogoče uvrstiti med avtorska dela. Pri tem je treba upoštevati, da se merila ustvarjalnosti pri določeni kategoriji del nekoliko znižajo takrat, ko je manevrski prostor za ustvarjanje objektivno omejen.

Sodišče je odločilo, da čeprav sporne ankete izražajo nizko raven ustvarjalnosti, je ta raven še vedno dovoljšna, da so ankete lahko avtorskopravno varovane. To je sodišče utemeljilo na dejstvu, da so bili podatki obdelani tako, da so se vsebini dodale barve, oblike in fotografije, ki so bile posebej oblikovane, portret kandidatov je bil obkrožen z oranžno barvo, stolpičasti grafi pa so bili oblikovani kot tanka linija in črta v črno-oranžni barvi. Zaradi individualno določene velikosti napisov, črt in slik ter pozicije samih podatkov je sodišče ugotovilo, da nobena od takrat dostopnih anket ni bila barvo in oblikovno enaka anketam, ki jih je izdelal tožnik. Ker so torej tožnikove ankete predstavljale subjektivno novost z zadostno stopnjo ustvarjalnosti, je sodišče odločilo, da ankete izpolnjujejo vse zahtevane predpostavke za avtorsko delo.

Pripravila: Valentina Prete