Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (v nadaljevanju: »ZPPDej«) je prenovil vsebino dejavnosti ter namesto dveh dejavnosti (A - pogrebna in pokopališka dejavnost ter B - dejavnosti urejanja grobov) oblikoval tri: (1) pogrebno dejavnost, (2) pogrebno dejavnost 24 urne dežurne službe, ki se opravlja kot obvezna gospodarska javna služba in (3) pokopališko dejavnost, ki je v pristojnosti občine oz. se opravlja kot občinska izbirna gospodarska javna služba.

Z odločitvijo zakonodajalca, da se bodo z uveljavitvijo ZPPDej določene storitve, povezane s smrtjo posameznika in izvedbo pogreba, opravljala na trgu, je zakonodajalec občinam odvzel del izvirne pristojnosti, tj. pristojnost organiziranja opravljanja naslednjih storitev: prevoza pokojnika (razen 24-urne dežurne službe), priprave pokojnika, upepelitve pokojnika ter priprave in izvedbe pogreba. Občine v tem delu ne smejo več organizirati in izvajati javne gospodarske službe.¹ Kljub temu, da je aktualna ureditev povsem jasna, je zaradi navedene liberalizacije trga v praksi prišlo do precej polemik in napačnih interpretacij, ki pa so po mojem stališču produkt izkoriščanja priložnosti, ki jo ponuja (sicer povsem jasna) sprememba zakonodaje. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da so nekatere napačne interpretacije zašle tudi v sodno prakso (gl. na primer Sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. VSM Sodba PRp 25/2021 z dne 24.02.2021).

Pogrebna dejavnost 24-urne dežurne službe

Pogrebna dejavnost 24-urne dežurne službe je obvezna občinska gospodarska javna služba, ki obsega storitve vsakega prevoza od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ter uporabo teh prostorov (prvi odstavek 8. člena ZPPDej).² Navedena določba je pogosto interpretirana na način, da je poudarek določbe na besedni zvezi »zaradi obdukcije«, ne pa na »vsakem prevozu«, s čimer pridemo do popolnoma zgrešenega zaključka, da 24 urna dežurna služba obsega prevoze v primeru obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, ne pa vsakega prvega prevoza.³ Navedena razlaga zakonskega določila je povsem zgrešena, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

24-urna dežurna služba pomeni vsak prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca te službe. Tudi če je potrebna obdukcija pokojnika oziroma drugi postopki na pokojniku, spada v sklop opravljanja javne službe tudi prevoz pokojnika od kraja smrti do zdravstvenega zavoda (prostora, kjer se opravlja obdukcija) in nato do hladilnih prostorov izvajalca te službe, ki v končni fazi obsega tudi uporabo hladilnih prostorov. Poudarek v določbi 8. člena ZPPDej namreč ne more biti na besedi »obdukciji«, odvzemu organov oziroma drugih postopkih postopku na pokojniku, temveč je le ta na »vsakem prevozu«. Sporna razlaga bi bila logična lahko le v primeru, da bi se besedna zveza »zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku« nanašala neposredno tudi na izvajalca javne službe, ne pa zgolj na zdravstveni zavod.⁴

Iz jezikovne razlage relevantnih določil ZPPDej torej izhaja logičen sklep, da 24-urna dežurna služba ne obsega le prevoza, ko gre za prevoz pokojnika zaradi obdukcije, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku, saj so ti postopki v besedilu 8. člena ZPPDej navedeni namreč izključno v zvezi s prevozom v zdravstveni zavod.⁵ Vsled navedenega 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz (1) od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe (KPK Kamnik) ali (2) do zdravstvenega zavoda, (!) če (!) je potrebna obdukcija, odvzem organov oziroma drug postopek na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe.⁶

Nadalje 9. člen ZPPDej določa, da »če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 39. člena ZPPDej, prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca 24-urne dežurne službe, ni potreben«. A contrario, tudi iz izpostavljene določbe še dodatno izhaja, da v kolikor pogoji iz tretjega odstavka 39. člena ZPPDej niso izpolnjeni, potem je prevoz koncesionarja potreben v vseh preostalih primerih.⁷

Tovrstno interpretacijo določb ZPPDej potrjujeta tudi namenska in zgodovinska razlaga. Iz predloga ZPPDej izhaja, da »gre za prevoze pokojnika znotraj lokalne skupnosti, in sicer od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe. Ta služba obsega (!) tudi (!) prevoze od kraja smrti do zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca 24-urne dežurne službe.«⁸

Ustavno sodišče je sprejelo stališče, da je zakonodajalec s sprejetjem ZGJS pokopališko in pogrebno dejavnost določil za javno gospodarsko službo in v skladu z javno koristjo na ustavno dopusten način omejil svobodno gospodarsko pobudo.⁹ Ugotovilo je, da je pogrebna dejavnost 24-urne dežurne službe »obvezna občinska gospodarska javna služba, ki obsega storitve vsakega prevoza od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe (!) ali (!) zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe.¹⁰ Poudarilo je tudi, da je razlaga pobudnikov v nasprotju z bistvom sistema javnih gospodarskih služb, saj odločitev o opravljanju določene dejavnosti v obliki javne gospodarske službe vključuje tudi odločitev o prepovedi opravljanja te dejavnosti.

24-urna dežurna služba tako obsega (!) vsak prvi prevoz (!) s kraja smrti pokojnika do hladilnih prostorov izvajalca občinske javne gospodarske službe. Izjemo predstavlja le šesti odstavek, ki določa, da prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca 24-urne dežurne službe ni potreben, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 39. člena ZPPDej, tj. če pokopališče nima mrliške vežice, se lahko namesto vežice uporabi hiša z največ dvema stanovanjema pod pogojem, da je to v skladu s predpisi o mrliško pregledni službi.

Pokopališka dejavnost

Pokopališka dejavnost obsega upravljanje in urejanje pokopališč ter jo mora zagotavljati občina (drugi odstavek 3. člena ZPPDej). Dejavnost urejanja pokopališč je ostala v pristojnosti občin, lahko pa jo seveda občina podeli kot izbirno javno službo.

24-urna dežurna služba tako obsega vsak prvi prevoz s kraja smrti pokojnika do hladilnih prostorov izvajalca občinske javne gospodarske službe (s poudarkom na »vsakem prvem prevozu«), saj je le na tak način ohranitev 24-urne dežurne službe, kot obvezne gospodarske javne službe logična in edino ob takšni interpretaciji je zadoščeno samemu smislu instituta javne službe.

Narava izvajanja gospodarske javne službe je namreč taka, da ima koncesionar na podlagi koncesijske pogodbe vselej določene posebne obveznosti, ki jih sicer, iz poslovnih razlogov, ne bi (vselej) izvajal, če javna služba ne bi bila regulirana na tovrsten način. Posledično te posebne obveznosti same po sebi predstavljajo pravno podlago, da se omejijo pravila konkurence, saj se lahko izključno na tak način zagotovi univerzalnost storitev, trajno izvajanje javne službe ter zagotavljanje kvalitete storitev ter obstoj cenovnih in drugih pogojev, ki omogočajo dejanski dostop vseh uporabnikov do teh storitev. Namen izvajanja 24 urne dežurne službe, kot obvezne gospodarske javne službe je poenotenje prevozov v okviru 24-urne dežurne službe, trajno in nemoteno izvajanje in preprečevanje morebitnih nepietetnih ravnanj izvajalcev pogrebne dejavnosti (»tekmovanje za trupla«, zagotovitev prevoza tudi v primerih, ko se prevoz iz striktno poslovnih razlogov ne splača). Ustava tako občinam zagotavlja obstoj tistih izvirnih pristojnosti, ki so nujne za izvrševanje njihove ustavne funkcije, to je zadovoljevanje javnih potreb in interesov prebivalcev na ravni lokalne skupnosti.¹¹

Pripravil:

Rok Poklukar

¹Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U-I-223/16-20 z dne 23. aprila 2020, točka 25.
²Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U-I-223/16-20 z dne 23. 04. 2020, točka 24.
³Sodba Višjega sodišča v Mariboru opr. št. VSM Sodba PRp 25/2021 z dne 24.02.2021, točka 6.
⁴Senčur Miloš, Izvajanje pogrebne dejavnosti - primer sodniške samovolje, Pravna praksa, št. 46-47, 2022, str. 20-22.
⁵Prav tam. P
⁶Prvi odstavek 8. člena ZPPDej.
⁷ Senčur Miloš, Izvajanje pogrebne dejavnosti - primer sodniške samovolje, Pravna praksa, št. 46-47, 2022, str. 20-22.
⁸Prav tam. P
⁹Sklep Ustavnega sodišča opr. št. U-I-32/17 z dne 31. marca 2022., točka 14.
¹⁰Prav tam, točka 15.
¹¹Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U-I-223/16-20 z dne 23. aprila 2020, točka 28.