Pri kreditnih pogodbah v švicarskih frankih (CHF) gre za posojilne pogodbe z valutnimi klavzulami. Valutna klavzula je določilo o plačilu dolga v domači valuti po tečaju tuje valute.¹ Upnika varuje pred posledicami padca vrednosti domače valute, pri čemer je CHF veljal za valuto varnega zavetja. Kreditojemalci, ki so take pogodbe sklenili v obdobju 2004 – 2008, so se zanje pogosto odločali v prepričanju, da bodo s tem finančno pridobili zaradi nižjih obrokov v primerjavi z evrskimi krediti. Z leti pa so se kreditni obroki enormno dvigali, stranke pa so bile na slabšem kot na začetku odplačevanja kreditov. Upoštevaje okoliščine vsakega posameznega primera, pri katerem ni nepomembno postopanje banke, ki je lahko vodilo do poslabšanja premoženjskega položaja posameznega potrošnika kot posledice sklenitve kreditne pogodbe z zgoraj omenjenimi bistvenimi sestavinami, so potrošniki, pod določenimi pogoji pa tudi pravne osebe, upravičeni zahtevati povračilo nastalih preplačil.

Predhodna sodna praksa je navadno tožbene zahtevke in pritožbe posojilojemalcev zavrnila z utemeljitvijo, da naj bi banke izpolnile svojo pojasnilno dolžnost.² Upoštevaje odločbe Sodišča Evropske Unije v podobnih primerih³ pa se je skladno spremenila tudi praksa Vrhovnega sodišča RS.⁴ Vrhovno sodišče je v sodbi opr. št. II Ips 54/2023 z dne 20. 9. 2023 ugodilo zahtevku na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa posojilne pogodbe v švicarskih frankih. Zavzelo je stališče, da banka zaradi zaprte devizne pozicije ni imela valutnega tveganja, medtem ko so mu bili posojilojemalci neomejeno izpostavljeni in je posledično takšna pogodba znatno nesorazmerna v škodo potrošnika.

Ključno vlogo pri potencialni ugotovitvi ničnosti in posledični utemeljenosti kondikcijskega zahtevka iz naslova povračila preplačila takega kredita igra pojasnilna dolžnost banke, ki je bila, kot ugotavljajo sodišča, v številnih primerih pomanjkljivo izvedena. Pojasnilna dolžnost ne zajema obveznosti banke, da natančno predvidi gibanje menjalnega tečaja, saj gre za neznana tveganja, ki naj jih ne bi bilo mogoče napovedati.⁵ Kljub temu pa omenjena pojasnilna dolžnost obsega obveznost, da banka potrošnikom predstavi tudi možnost znatnega padca vrednosti domače valute v primerjavi s CHF in razloži, kako bi takšen padec vplival na njihove obveznosti iz kreditne pogodbe. V okviru sodnih postopkov je bilo ugotovljeno, da banke niso v celoti in pravilno izpolnile omenjenih obveznosti iz naslova pojasnilne dolžnosti. Posledično potrošniki niso bili dovolj poučeni, da bi lahko ustrezno ocenili potencialne pomembne ekonomske posledice, ki bi jih taka sprememba tečaja prinesla.

Kreditne pogodbe v tuji valuti same po sebi oziroma po svoji vsebini torej niso nepoštene.⁶ Vendar lahko neustrezna pojasnila glede potencialno neomejenega predmeta obveznosti vzpostavijo znatno neravnotežje, ki vodi v nepoštenost pogodbenih pogojev po določbi prve alineje prvega odstavka 23. člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju: ZVPot). Sporen pogodbeni pogoj, ki pomeni bistveno sestavino pogodbe o dolgoročnem deviznem kreditu, se šteje za nepoštenega in s tem ničnega (drugi odstavek 24. člena ZVPot). Ničen pogodbeni pogoj, ki pomeni ključno, osrednjo sestavino pogodbe, pa ima lahko za posledico ničnost cele pogodbe (88. člen OZ).

Potrošniki, ki so se znašli v takem položaju, lahko zahtevajo ugotovitev ničnosti pogodbe, vrnitev preplačila kredita ter prenehanje zastavne pravice, s katero so zavarovali terjatev. Vsi, ki še niso odplačali posojila po kreditni pogodbi v švicarskih frankih, imajo na voljo možnost začasne odredbe, preko katere lahko dosežejo, da se jim nadaljnje odplačevanje obrokov po kreditni pogodbi, katere ničnost uveljavljajo v sodnem postopku, zadrži do pravnomočne odločitve sodišča o njihovem tožbenem zahtevku.

¹https://www.zvezarfr.si/pripomocki/slovar/pojem/valutna-klavzula
²VSL Sodba II Cp 761/2021 z dne 12. 10. 2021, VSM Sodba in Sklep I Cp 27/2021 z dne 18. 5. 2021, VSL Sodba II Cp 1934/2020 z dne 10. 11. 2021.
³Gl. npr.: združene zadeve Parabas: C-776/19 do C-782/1938 in C-609/19.
⁴Podrobneje gl. odločbe VSRS Sodba II Ips 18/2022 z dne 21. 12. 2022, VSRS Sodba II Ips 8/2022 z dne 19. 4. 2023, VSRS Sodba in sklep II Ips 54/2023 z dne 20. 9. 2023, VSRS Sodba in sklep II Ips 49/2023 z dne 18. 10. 2023, VSRS Sodba in sklep II Ips 56/2023 z dne 18. 10. 2023, VSRS Sklep II Ips 52/2023 z dne 16. 11. 2023.
⁵13. točka obrazložitve VSRS sodbe opr. št. II Ips 8/2022 z dne 19. 4. 2023.
⁶Valutno klavzula predvideva tudi Obligacijski zakonik v 372. členu.