Sklepe za poslovanje družbe sprejmejo delničarji, ki predstavljajo določen delež v gospodarski družbi. To pomeni, da so manjšinski delničarji tisti delničarji, ki nimajo zadostnega vpliva na oblikovanje družbe in upravljanje njenih zadev. Posledično zaradi premajhnega vpliva in moči, da bi ubranili svoje interese, jim pri varstvu njihovih pravic pomaga zakonodaja in uveljavljanje določenih pravic v sodnem postopku. Pred samo navedbo pravic manjšinskih delničarjev bi zgolj radi opozorili, da teh pravic načeloma ne more uveljavljati posamezen delničar z eno delnico, ampak skupina delničarjev ali posameznik, ki dosegajo delež delnic, ki je določen z zakonom.

Sklic skupščine – delničarji, ki presegajo eno dvajsetino osnovnega kapitala (tj. 5 %), lahko zahtevajo sklic skupščine družbe. Skupščino mora sklicati poslovodstvo. Če poslovodstvo ne skliče skupščine najkasneje v dveh mesecih, lahko sodišče pooblasti delničarje, ki so postavili zahtevo, da sami skličejo skupščino. Družba, ki je na organiziranem trgu, mora vsebino sklica skupščine objaviti na spletni strani.

Prednostno glasovanje o volilnih predlogih – imetniki desetine osnovnega kapitala (tj. 10 %) imajo pravico zahtevati prednostno glasovanje o njihovem predlogu, kadar gre za volitve članov nadzornega sveta ali upravnega odbora.

Odpoklic člana nadzornega sveta preko sodišča – če za to obstajajo utemeljeni razlogi, lahko delničarji, katerih delnice predstavljajo najmanj 10 % osnovnega kapitala, sodišču predlagajo odpoklic člana nadzornega sveta. Utemeljenost je potrebno presojati z vidika ogroženosti interesov delniške družbe. V nemškem pravu je kot zakonski razlog za odpoklic člana nadzornega sveta v njegovi osebnosti, ki je za družbo tako neprimerno, da bi član dokončal svoj mandat. Glede na prakso, je utemeljen razlog za tovrstni odpoklic, da član nadzornega sveta izda poslovne skrivnosti družbe ali pa to že počenja. Pri tem mora obstajati vzročna zveza, da razloge za odpoklic utemeljuje z osebnimi ravnanji oziroma opustitvami.

Zahteva za prenehanje družbe – delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala (tj. 5 %), lahko na podlagi utemeljenih razlogov sodišču predlagajo, da odloči o prenehanju družbe. Gre za pravdni postopek, kjer se v primeru utemeljenega tožbenega zahtevka zadeva konča z oblikovalno sodbo, s katero sodišče odloči o prenehanju družbe. Na podlagi pravnomočne sodbe se nadaljuje likvidacijski postopek.

Imenovanje likvidacijskega upravitelja – imetniki dvajsetine osnovnega kapitala (tj. 5 %) lahko preko sodišča zahtevajo imenovanje likvidacijskega upravitelja.

Ugovor zoper pobot odškodninskih zahtevkov – imetniki 10 % zastopanega kapitala družbe lahko ugovarjajo odreku ali pobotu odškodninskih zahtevkov družbe zoper poslovodstvo ali organe nadzora, za škodo, ki so jo povzročili družbi z nevestnim in neskrbnim ravnanjem. Ni nujno, da je storjeno protizakonito dejanje, vendar je dovolj, da kršijo njihove dolžnosti, ki so v skrbnem in vestnem vodenju poslov.

Vračilo prepovedanih plačil – imetniki 10 % osnovnega kapitala družbe ali tisti, katerih skupni znesek dosega 400.000 EUR emisijskega zneska v osnovnem kapitalu, lahko brez predhodnega sklepa skupščine uveljavljajo povračilo terjatev zoper delničarje, ki so prejeli prepovedana plačila v nasprotju z zakonom.

Ločeno glasovanje o razrešnicah – imetniki 10 % osnovnega kapitala družbe lahko na skupščini zahtevajo ločeno glasovanje o razrešnici posameznih članov organov vodenja in nadzora.

Ločeno zasedanje ali objava ločenega glasovanja – imetniki 10 % osnovnega kapitala družbe lahko pri izrednem sklepanju zahtevajo sklic ločenega zasedanja ali objavo zadeve ločenega glasovanja.

Izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička - imetniki 5 % osnovnega kapitala družbe ali tisti, katerih skupni znesek dosega 400.000 EUR, lahko na sodišču izpodbijajo sklep o delitvi bilančnega dobička. Če je skupščina odločila, da se delničarjem dobička ne deli, najmanj v višini 4 % kapitala družbe, lahko sodišče, glede na okoliščine, tudi spremeni sklep skupščine. Pri tem veljajo pogoji iz prvega odstavka 399. člena ZGD–1, kjer lahko odloča le o izplačilu 4–odstotne dividende. To pomeni, da sodišče ne more s spremembo sklepa odločiti o delitvi več kot 4–odstotne (skupne) dividende.

Več pravic manjšinskih delničarjev bo navedenih v drugem delu objave.

Leonardo Rok Lampret