Svoje premoženje lahko že v času življenja s pogodbo prenesete na potomca (ali drugo osebo) oziroma ga razdelite med potomci (ali drugimi osebami). Pogodba o preužitku in izročilna pogodba, ki sta spodaj podrobneje predstavljeni, sta poleg pogodbe o dosmrtnem preživljanju in darilne pogodbe, način, kako to lahko storite že v času vašega življenja.

Pogodba o preužitku – preužitkarska pogodba

Pogodba o preužitku do uveljavitve Obligacijskega zakonika (OZ) s 1. 1. 2002 ni bila urejena. Kljub temu so jo stranke v praksi pogosto sklepale, naslovile pa so jo celo izročilna pogodba. Tudi zaradi navedenega v praksi na sodišču pogosto prihaja do težav, ali pogodba po vsebini predstavlja izročilno pogodbo ali gre pravzaprav za pogodbo o preužitku. Od opredelitve narave pogodbe je namreč odvisno, kakšno pravno podlago bo sodišče uporabilo pri presoji sporov med strankami, ki izvirajo iz omenjenih pogodb.

Preužitkarska pogodba je odplačna, dvostranska pogodba med eno stranko - preužitkarjem in drugo stranko - prevzemnikom. Preužitkarjeva izpolnitev predstavlja prenos vsega ali dela premoženja, ki mu pripada ob sklenitvi pogodbe, in nujno obsega tudi nepremičnine, na prevzemnika. Prenos preužitkarjevega premoženja na prevzemnika ni odložen do smrti. Prevzemnikova izpolnitev pa predstavlja opravljanje periodičnih dajatev ali storitev preužitkarju do smrti slednjega, pri čemer morata biti vrednosti nasprotnih izpolnitev strank sorazmerni. Prevzemnik je lahko le fizična oseba, preužitkar pa je lahko fizična ali pravna oseba. Podlaga za sklenitev pogodbe je zagotovitev dosmrtnega preživljanja v zameno za premoženje. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Do uveljavitve Obligacijskega zakonika je morala biti takšna pogodba overjena pred sodnikom.

V kolikor sta stranki pogodbo o preužitku sklenili pred uveljavitvijo Obligacijskega zakonika, bo sodišče pri njeni presoji uporabilo splošna obligacijska pravila, vsebovana v Zakonu o obligacijskih razmerjih -ZOR. Zaradi podobnosti s pogodbo o dosmrtnem preživljanju bo sodišče analogno uporabilo tudi takrat veljavna določila Zakona o dedovanju – ZD (117. člen – 122. člen ZD).

Izročilna pogodba

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja, ki jo je urejal že Zakon o dedovanju (ZD) v okviru dednopravnih pogodb, sedaj pa je urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ), pa je pravni posel, na podlagi katerega ena stranka - izročitelj v breme svojega premoženja in v soglasju s svojimi nujnimi dediči prvega dednega reda enega ali več sopogodbenikov - prevzemnik neodplačno obogati. Prevzemnik je torej obvezno potomec, poleg njega pa je lahko prevzemnik tudi zakonec izročitelja. Predmet pogodbe je lahko nepremičnina ali premičnina. Premoženje izročitelja lahko na prevzemnika preide takoj po sklenitvi pogodbe.

Ker so torej v pogodbo vključeni potomci, ki bi bili poklicani k dedovanju, gre pri sklenitvi te pogodbe pravzaprav za vnaprejšnjo ureditev dedovanja. Če je ta pogoj izpolnjen, gre za izročilno pogodbo, ne glede na to, ali si je izročevalec pridržal pravice v smislu 551. člena OZ, torej dosmrtnega opravljanja določenih dajatev ali storitev – kot je to sicer značilno za pogodbo o preužitku.

Če pa pogoj vključenosti vseh k dedovanju poklicanih potomcev ni izpolnjen, mora sodišče upoštevaje pogodbeno voljo strank presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost kakšne druge pogodbe (na primer pogoji za veljavnost pogodbe o preužitku). Če gre v takem primeru za neodplačna razpolaganja, se tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem, štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Drugače velja, če se prejemnik premoženja z izročilno pogodbo zaveže, da bo izročevalcu nudil določene dajatve ali storitve. V tem primeru pa bo šlo torej po vsebini za pogodbo o preužitku. Tudi izročilna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.

O primernosti pogodbe za prenos vašega premoženja na potomce se posvetujte z odvetnikom, saj je od okoliščin posameznega primera odvisno, katera od naštetih pogodb bo najbolj ustrezna za vas.  

Viri:

- Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 - uradno prečiščeno besedilo, 64/16 - odl. US, 20/18),

- Plavšak, N., et al.:  Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), GV založba, Ljubljana 2004,

- Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE, Uradni list RS, št. 13/94 - ZN, 40/94 - odl. US, 82/94 - ZN-B, 117/00 - odl. US, 67/01, 83/01 - OZ, 73/04 - ZN-C, 31/13 - odl. US, 99/13, 63/16).

Pripravila:

Ana Toni