Pogodbeni stranki se lahko za utrditev nedenarnih obveznosti dogovorita za plačilo pogodbene kazni, ne glede na nastanek škode. Prispevek obravnava vprašanje, pod katerimi pogoji in v kakšni višini lahko upnik pogodbeno kazen uveljavlja.

Družba z omejeno odgovornostjo je lahko imetnik lastnih poslovnih deležev, vendar zakon ureja posebne določbe glede njihove pridobitve in imetništva. Blog prispevek obravnava posebnosti pri pridobivanju lastnih poslovnih deležev v d.o.o. in izpostavlja vprašanje, ali se prenos poslovnega deleža na družbo lahko izvede še pred oblikovanjem rezerv za lastne deleže.

Nadzorni svet je pristojen za imenovanje in odpoklic predsednika in članov uprave. Pred potekom mandata lahko nadzorni svet iz utemeljenih razlogov odpokliče predsednika in člane uprave. ZDG-1 v 268. členu taksativno navaja razloge za odpoklic, pri čemer gre za pravne standarde, ki jih je treba napolniti v vsakem primeru posebej. Vprašanje pa je, ali je izguba zaupanja v (delo) člana/predsednika uprave utemeljen razlog za njegov odpoklic?

Mednarodno ali čezmejno kupoprodajno razmerje praviloma nastane, ko imata pogodbeni stranki sedeža v različnih državah. Kako takšni stranki rešujeta morebitno nastale medsebojne spore, katero pravo pri tem uporabita in katero sodišče je pristojno za odločanje o njunem sporu, je odvisno predvsem od določb sklenjene kupoprodajne pogodbe ter morebitnih splošnih pogojev prodaje, ki jih sprejme prodajalec.

Vrhovno sodišče je na predlog tožeče stranke s Sklepom III DoR 3/2021, dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je legitimacijski učinek iz prvega odstavka 482. člena ZGD-1 , glede časovnega trenutka, od katerega prenos poslovnega deleža učinkuje v razmerju do družbe in od katerega pridobitelj poslovnega deleža v razmerju do družbe velja za družbenika z vsemi korporacijskimi upravičenji, absoluten in nasproten dokaz ni mogoč? S Sklepom III Ips 17/2021 z dne 24. 08. 2021 je Vrhovno sodišče vloženi reviziji ugodilo in podalo odgovor na zastavljeno vprašanje.

Decembra 2019 je stopila v veljavo Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, oziroma t.i. EU Whistleblowing Directive. Rok za prenos te direktive v nacionalne zakonodaje držav članic se izteče 17. decembra letošnjega leta.

Dne 27. januarja 2021 je bila sprejeta novela ZGD-1K (Uradni list RS, št. 18/21 z dne 9. 2. 2021).

Glavna motivacija za njeno pripravo je bila uskladitev slovenskega pravnega reda z zakonodajo EU (upoštevajoč Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev (v nadaljevanju: Direktiva) in Uredbo Komisije (EU) 2018/1212 (v nadaljevanju: Izvedbena uredba)). Novela pa je z namenom odprave pomanjkljivosti in nedoslednosti veljavnega ZGD-1 prinesla tudi nekatere druge spremembe.

Spremembe, ki se nanašajo na uskladitev domačega pravnega reda z določbami EU, so bile obravnavane v blogu, ki je dostopen na naslednji povezavi (…), v nadaljevanju pa bodo predstavljene preostale pomembnejše spremembe.

Dne 27. januarja 2021 je bila sprejeta novela ZGD-1K (Uradni list RS, št. 18/21 z dne 9. 2. 2021).

Glavna motivacija za njeno pripravo je bila uskladitev slovenskega pravnega reda z zakonodajo EU (upoštevajoč Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev (v nadaljevanju: Direktiva) in Uredbo Komisije (EU) 2018/1212 (v nadaljevanju: Izvedbena uredba)). Novela pa z namenom odprave pomanjkljivosti in nedoslednosti veljavnega ZGD-1 predvideva tudi nekatere druge spremembe.

Pomembnejše spremembe, ki se nanašajo na uskladitev slovenskega pravnega sistema z sistemom EU, bodo predstavljene v nadaljevanju, o preostalih spremembah pa pišemo v posebnem blogu, ki je dostopen na naslednji povezavi (….).

Vlada RS je dne 18.11.2020 ponovno razglasila epidemijo z veljavnostjo 30 dni, ki je bila dne 18.12.2020 podaljšana še za 30 dni. Dne 25.11.2020 je Državni zbor potrdil sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (»ZIUOPDVE« ali »PKP6«), ki je stopil v veljavo 27.11.2020. PKP6 med drugim posega tudi na področje poslovanja gospodarskih družb v RS, in sicer z začasno spremembo ZGD-1 s katero se omogoča drugačna – elektronska ali virtualna izvedba skupščin gospodarskih družb, kljub temu, da statut ali poslovnik družbe opredeljuje zgolj skupščino s fizično prisotnostjo delničarjev. Začasne spremembe ZGD-1 veljajo le za skupščine, sklicane v času razglašene epidemije, pod določenimi pogoji pa tudi za skupščine, ki so bile sklicane pred uveljavitvijo PKP6, torej pred 27.11.2020.

V posledici zadnje finančne krize so se v praksi dodobra uveljavile transakcije z zapadlimi terjatvami. Večje paketne prodaje terjatev so prevladovale v bančnem sektorju, za zasebni sektor so značilnejše prodaje posameznih terjatev.

S prodajo terjatev se imetniki zapadlih terjatev razbremenijo čakanja na dolžnikovo izpolnitev, tveganj, ki so povezana s praviloma dolgotrajnimi in le deloma uspešnimi sodnimi postopki izterjave dolga ali izboljšajo likvidnostna sredstva, kupci terjatev pa pridobijo možnost po prestrukturiranju terjatev v lastniške deleže dolžnika ali boljše pogajalsko izhodišče pri poslovnem sodelovanju z dolžnikom.

Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP ), ki je veljal do 22. 10. 2015, je omogočal vpis v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: centralni register) določenih pravic tretjih na NVP: zastavna pravica, užitek, odkupna pravica in predkupna pravica. Novi ZNVP-1 pa je omejil pravice, ki se lahko vpišejo v centralni register.

Ena izmed temeljnih značilnosti poslovnih deležev, ki jih družbeniki v d.o.o. pridobijo na podlagi osnovnih vložkov, je njihova enotnost in nedeljivost. Ne glede na to, pa ZGD-1 v določenih, izjemnih okoliščinah, dovoljuje tudi njihovo delitev. En izmed razlogov, iz katerih je delitev poslovnega deleža dopustna, je tudi odsvojitev.

V tem članku bomo za vas odgovorili na vprašanje, ali je v skladu z določili ZFPPIPP v primeru insolventnosti družbe zunaj sodnega postopka zaradi insolventnosti možno zgolj povečanje osnovnega kapitala z denarnimi vložki, ali je možna tudi kombinacija stvarnih in denarnih vložkov.

Zavod ima v pravnem prometu pravno subjektiviteto, ki je lahko pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ustanovljena za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Posebnost pri zavodu je predvsem v tem, da ni predvidenega ustanovnega kapitala. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da omejitev v zvezi z opravljanjem nepridobitne dejavnosti ni absolutna, saj lahko na podlagi drugega odstavka 18. člena opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.

Izpodbojni zahtevek je potrebno uveljavljati s tožbo, kjer stečajni upravitelj zahteva, da se razveljavijo učinki pravnega dejanja izpodbojnih dejanj v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje. Vendar lahko pri vložitvi izpodbojne tožbe pride do škode stečajnim upnikom. Vprašanje pa se tukaj pojavi, po kateri pravni podlagi lahko oškodovanec terja povračilo škode, ki mu je nastala zaradi vložitve izpodbojne tožbe po določbah ZFPPIPP ter kakšen je njegov položaj v postopku ugotavljanja odškodninske odgovornosti.

Ko govorimo »korporacijsko upravljanje« (corporate governance) govorimo o mehanizmu, kjer si vlagatelji zagotovijo nadzor nad tistimi, ki upravljajo z njihovimi finančnimi sredstvi. Ureja razmerja med upravljalci sredstev in delničarji (stakeholders) kot tistimi, ki so sredstva, finančna ali nefinančna, prispevali. S pomočjo mehanizmov se zmanjša nasprotje interesov med različnimi deležniki in znotraj posameznih skupin deležnikov podjetja. S samo koncentracijo lastništva v ospredje stopi zaščita malih delničarjev pred okoriščanjem s strani velikih. Korporacijsko pravo se dandanes vedno bolj ukvarja in rešuje probleme, ki nastajajo med delničarji samimi. Tako se je recimo v anglosaškem pravu razvila fiduciarna dolžnost večjih delničarjev nasproti malim delničarjem, ki omejujejo določene odločitve velikih delničarjev na škodo malih delničarjev.

V zadnjih letih je zavarovanje odgovornosti poslovodstva in nadzornih organov (v nadaljevanju: D&O) postala temeljna sestavina poslovnega zavarovanja, pri čemer se približno 95 % podjetij s seznama Fortune 500 odloči za nakup zavarovalne police D&O. Pri vsakodnevnih tveganih poslovnih odločitvah, so člani poslovodstva ter nadzornih organov izpostavljeni morebitnim civilnopravnim tožbam (tj. odškodninska odgovornost v 263. členu ZGD–1 oziroma Business judgement rule), kazenski pregoni direktorjev (npr: zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. Členu KZ–1) ter preiskav nadzornih organov.

Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Preprečitvi situaciji, da bi poslovodja začel delovati mimo volje družbenikov, daje zakon družbenikom gospodarske družbe pravico, da kadarkoli od poslovodje zahtevajo informacije o delovanju družbe. Njena funkcija je predvsem v tem, da omogoča kontrolo vodenja poslov gospodarske družbe, možnost pridobitve dodatnih pojasnil k računovodskim izkazom, varstvo manjšinskih družbenikov, utrjevanje načela enakega obravnavanja in končno tudi integracija ter utrjevanje zaupanja med družbeniki.

V zadnjem obdobju smo v delniških družbah priča številnim imenovanjem posebnih revizorjev, katerih cilj je preveriti vodenje posameznih poslov družbe, vključno s posli povečanja ali zmanjšanja osnovnega kapitala v preteklih petih letih. Cilj posebne revizije je predvsem v ugotovitvi morebitnih nepravilnosti pri vodenju poslov in potencialnega oškodovanja družbe, takšne ugotovitve revizorja pa lahko predstavljajo podlago za sprožitev postopkov zoper člane organov vodenja in nadzora družbe.

Pravica delničarjev do obveščenosti na skupščini je urejena v 305. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: »ZGD-1«), ki določa, da mora poslovodstvo na skupščini dati delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda. Na vprašanja delničarjev z isto vsebino lahko da podatke v skupnem odgovoru. Pravica do obveščenosti velja tudi za pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami.

Nadzorni svet je organ kapitalske družbe, za katerega je značilna zlasti njegova nadzorna funkcija. Po volji družbenikov se lahko nadzorni svet oblikuje tudi v družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), tudi v javnem podjetju, organiziranem kot d.o.o. Pri tem se pojavi vprašanje, pod katerimi pogoji je nadzorni svet pristojen tudi za imenovanje direktorja oz. poslovodje v javnem podjetju in ali lahko kljub obstoju nadzornega sveta direktorja imenuje tudi lokalna skupnost ali republika kot ustanoviteljica javnega podjetja.

Pri menedžerskem odkupu je zastava nepremičnin ciljne družbe z namenom zavarovanja obveznosti iz posojila, najetega za nakup delnic ciljne družbe, prepovedana.

V razmerjih med obvladujočo in odvisno družbo velikokrat pride do situacije, ko želi obvladujoča družba na različne načine odvisno družbo pripraviti do tega, da sklene določen posel oziroma sprejme odločitev, ki sicer koristi in je v interesu obvladujoče družbe, vendar pa lahko povzroči škodo odvisni družbi.

Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: »ZGD-1«) o vprašanju izključitve družbenika govori v 501. členu, ki omogoča dve možnosti, ki sta predstavljeni v nadaljevanju. Možnost izključitve družbenika se lahko določi že v sami družbeni pogodbi, prav tako pa lahko vsak družbenik, ne glede na to ali družbena pogodba ureja to vprašanje, s tožbo zahteva, da se družbenik iz družbe izključi.

V primeru ugotovitve insolventnosti družbe, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa ukrepe, ki jih mora izvesti poslovodstvo, pri čemer je opustitev izvedbe teh ukrepov lahko sankcionirano z odškodninsko odgovornostjo članov organov vodenja in nadzora v primeru stečaja družbe.

V Sloveniji smo velikokrat priča burnim odzivom javnosti ob poročanju medijev o visokih zneskih, ki jih družbe v neposredni oziroma posredni državni lasti izplačajo predčasno odpoklicanim poslovodjem družb z omejeno odgovornostjo. Mediji poročajo o odpravninah, velikokrat pa se v povezavi s predčasnim odpoklicem poslovodij uporablja tudi pojem odškodnine. V predmetnem prispevku bomo predstavili kakšna je dejanska ureditev na tem področju in kaj dejansko pripada poslovodji ob predčasnem odpoklicu.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti zakona, z odločbo št. U-I-158/11 z dne 28. 11. 2013 odločilo, da se 12. člen Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize (v nadaljevanju ZDDDČPNO) razveljavi.

Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) je z Odločbo št. U-I-311/11 (v nadaljevanju Odločba), razveljavilo posamezna določila 10.a in 10.b člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Kljub navedenemu pa se odpira vprašanje, ali bo mogoče ob obstoječi ureditvi, doseči namen, ki ga je imel zakonodajalec pri pripravi novele ZGD-1E.