Delovno pravo

 
Razvrsti po:
 
  • Neupravičena odsotnost z dela in pravne posledice za delavca

    28.02.2024

    Pogodba o zaposlitvi je dvostranska pogodba, s katero se delavec zaveže opravljati določeno delo za delodajalca, delodajalec pa, da bo delavcu za opravljeno delo plačal. Temeljna obveznost delavca je torej vestno opravljanje dela skladno s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Na drugi strani pa je plačilo za delo ena izmed temeljnih delodajalčevih obveznosti.

    Neupravičena odsotnost delavca z dela predstavlja kršitev njegovih pogodbenih obveznosti in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tovrstna kršitev lahko vodi do različnih pravnih posledic, ki so predstavljene v nadaljevanju.

    Preberite več > Več »
     
  • Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca

    16.01.2023

    Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi le v primerih oziroma iz razlogov, ki jih določa zakon. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je skrajno sredstvo (ultima ratio) in se lahko poda zgolj, če so razlogi za odpoved takšni, takšne intenzivnosti in narave, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Zakon za izredno odpoved še posebej zahteva, da so ti razlogi takšni, da ne le onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja, temveč zahtevajo takojšnjo odpoved, brez odpovednega roka.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali lahko delodajalec »trga« del plače delavcu v primeru preveč izplačanih prejemkov oziroma v drugih primerih, ko delavec kaj dolguje delodajalcu?

    03.06.2022

    Razmerje med delavcem in delodajalcem je praviloma dlje trajajoče razmerje, ki vključuje širši sklop pravic in obveznosti. Tekom izvrševanja slednjih lahko prihaja do situacij, ki imajo za posledico nastanek terjatve delodajalca do delavca. Razlogi za to so različni in lahko izvirajo bodisi iz sfere delavca (npr. namenoma ali iz hude malomarnosti povzročena škoda) bodisi iz sfere delodajalca (npr. pomotoma preveč izplačani prejemki iz delovnega razmerja). V takšnih primerih se na strani delodajalcev postavlja vprašanje, ali lahko sami dosežejo plačilo svojih nasprotnih terjatev do delavca, tako da delavcu ustrezen del »trgajo« od plače. Pri odgovoru na to vprašanje je treba upoštevati posebno ureditev po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je obravnavana v tem prispevku.
    Preberite več > Več »
     
  • Kdaj delavcu pripada nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule?

    08.03.2022

    Ali je delavec dolžan izkazati, da ga konkurenčna klavzula omejuje pri pridobitvi primerljivega zaslužka?

    Ali je lahko delavec upravičen do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule tudi v primeru, da pri novem delodajalcu prejema enako ali višjo plačo?

    Ali se lahko delavec in delodajalec dogovorita drugače – da nadomestilo delavcu pripade že, če spoštuje konkurenčno klavzulo?

    Kdaj gre za primerljiv zaslužek?

    Preberite več > Več »
     
  • Kdaj se nekdo »zaposli«?

    18.12.2020

    Pojem »zaposlitve« ni izrecno opredeljen v temeljnem delovnopravnem predpisu, tj. Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19; v nadaljevanju: »ZDR-1«), vendar pa ga lahko po naši oceni iz določb ZDR-1 vseeno izluščimo.
    Preberite več > Več »
     
  • Prenos (dela) podjetja in pravni položaj delavcev – sprememba delodajalca (75. člen ZDR-1) ali odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (92. člen ZDR-1)

    29.06.2020

    Določba 75. člena ZDR-1 se nahaja znotraj II. poglavja ZDR-1, ki govori o pogodbi o zaposlitvi, nanaša pa se na institut spremembe delodajalca. V prvem odstavku 75. člena ZDR-1 je opredeljen pojem spremembe delodajalca oziroma vezano na to posebno varstvo delavcev. V primeru, ko podjetje ali del podjetja s pravnim prenosom (na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe) ali zaradi združitve ali delitve delodajalca prenosnika preide od delodajalca prenosnika k delodajalcu prevzemniku (npr. k holdingu), to za delavce, ki delajo v tem podjetju ali delu podjetja, pomeni spremembo delodajalca.
    Preberite več > Več »
     
  • How to obtain a single work and esidence permit in Slovenia

    12.09.2019

    Slovenian legislation has established the principle of »One stop shop« for foreigners, in which foreigners have possibility to start process of obtaining work and residence in one place.
    Preberite več > Več »
     
  • Pogodba o zaposlitvi z direktorjem d.o.o.

    24.06.2019

    Delovno razmerje je glede na določilo 1. odstavka 4. člena ZDR-1 razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Če je delodajalec pravna oseba, na primer družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), skladno s 1. odstavkom 20. člena ZDR-1 nastopa v imenu delodajalca njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi.
    Preberite več > Več »
     
  • Odmera letnega dopusta in regresa v primeru prenehanja delovnega razmerja med koledarskim letom

    28.10.2016

    Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) pridobi delavec pravico do letnega dopusta in regresa s sklenitvijo delovnega razmerja (1. odstavek 159. člena ZDR-1). V primeru, da delavec sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (1. odstavek 161. člena ZDR-1).
    Preberite več > Več »
     
 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.