Naročnik ni zavezan, da mora postopek javnega naročila končati z oddajo javnega naročila enemu izmed ponudnikov, ki so oddali dopustno ponudbo. Poleg situacije, ko naročnik vse prejete ponudbe zavrne kot nedopustne na podlagi določb 89. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: »ZJN-3«) ima naročnik namreč tudi možnost, da vse ponudbe zavrne iz razlogov na njegovi strani.

Dne 25. 11. 2022 je bil na portalu eUprava objavljen osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju - ZJN-3D. Ta naj bi bil po navedbah predlagatelja Ministrstva za javno upravo pripravljen predvsem z namenom odprave ugotovljene protiustavnosti Zakona o javnem naročanju. Poleg tega naj bi vseboval tudi nekatere dopolnitve javnonaročniške zakonodaje, katerih namen naj bi bilo povečanje transparentnosti in konkurenčnosti v postopkih javnega naročanja.

(Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-180/19-23 z dne 5. 5. 2022) Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti, opr. št. U-I-180/19-23, na seji dne 5. 5. 2022 presojalo ureditev Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3), v skaldu s katero so morali naročniki iz postopka javnega naročanja obvezno izključiti ponudnike, če je v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ali prijav pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države pri njem ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek (točka b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3).

Naročniki in ponudniki se v zadnjem času vse bolj soočajo s sunkovito rastjo cen na trgu, ki je predvsem posledica ukrepov svetovne politike v zadnjih dveh letih. Ta prispevek obravnava možnosti dovoljenih sprememb pogodb o izvedbi javnega naročila (oz. okvirnih sporazumov) in potencialne ukrepe v primerih, ko sprememba pogodbe ni skladna s kogentnimi pravili javnega naročanja. Za temeljito presojo pravnih možnosti je vselej potrebno upoštevati okoliščine posameznega primera, predvsem specifična pogodbena določila posamezne pogodbe, ki med drugim lahko urejajo tudi kdo krije povečanje pogodbene cene v primeru rasti cen oz. nastopa različnih okoliščin. Prav tako se ta prispevek ukvarja izključno z javnimi naročil blaga oz. storitev.

Zaradi zagotavljanja nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila je naročnik po objavi odločitve o oddaji javnega naročila dolžan omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Dodatno, če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Vsled navedenega je naročnik skladno s petim odstavkom 35. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3) zavezan ponudniku, ki v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteva vpogled, dovoliti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost, tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov in osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je namreč edini način, da neizbrani ponudniki preverijo, ali so bila v postopku javnega naročanja in zlasti pri izbiri o oddaji javnega naročila, spoštovana vsa temeljna načela javnega naročanja, tj. da je bila odločitev o izbiri, ki jo je izdal naročnik, zakonita.

Zakon o javnem naročanju naročnikom omogoča, da v postopku javnega naročanja povabijo k sodelovanju le invalidska podjetja in zaposlitvene centre ter socialna podjetja in podjetja s socialno vsebino. Blog prispevek obravnava odločitev Sodišča EU v zvezi z možnostjo določitve dodatnih pogojev v nacionalni zakonodaji za sodelovanje v postopkih oddaje pridržanih javnih naročil ter odločitev DKOM glede razlage pridržanih javnih naročil na način, da se pravico sodelovanja v teh postopkih omeji zgolj na določeno »upravičeno« kategorijo ponudnikov.

Naročniki lahko v postopkih javnih naročil od gospodarskih subjektov zahtevajo izpolnjevanje določenih objektivnih pogojev za sodelovanje. Za ta namen imajo naročniki možnost določiti zahtevo, da morajo imeti gospodarski subjekti ustrezne izkušnje, kar izkažejo z referencami iz prejšnjih javnih naročil. Ker pa izvajalci za izvedbo javnih naročil običajno angažirajo podizvajalce, se lahko med drugim zastavi vprašanje, ali lahko gospodarski subjekti tovrstne zahteve naročnika izpolnijo tudi s predložitvijo referenc iz referenčnih poslov, pri katerih je glavnino oziroma določen obseg del izvedel njihov takratni podizvajalec.

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) ali t.i. »protikorona mega zakon«, ki ga je Državni zbor sprejel dne 2. 4. 2020, veljati pa je začel dne 11. 4. 2020, je s svojimi ukrepi posegel tudi na področje javnega naročanja. V nadaljevanju vam predstavljamo ključne zadeve.