Ostalo

 
Razvrsti po:
 
  • Ali je preprosta napaka lahko podlaga za protipravnost ravnanja državnega organa?

    18.03.2024

    V vsakem procesu, v katerem sodelujejo ali pa so ga ustvarili ljudje, je neizogibno, da pride do napak. Če upoštevamo navedeno so napake lahko sistemske ali človeške, vendar imajo zmeraj element malomarnosti oz. odstopanje od zahtevane skrbnosti. Širši javnosti je dobro poznano načelo skrbnosti po 6. odstavku Obligacijskega zakonika, ki se v omenjenem členu stopnjuje po odstavkih, in sicer v 1. odstavku skrbnost dobrega gospodarja kot temeljna skrbnost ter v 2. odstavku skrbnost dobrega strokovnjaka kot višji standard. Obe obliki skrbnosti se nanašata na udeležence v obligacijskih razmerjih. Vsaka kršitev omenjenih standardov skrbnosti v obligacijskih razmerji odpira pot do odškodninskih zahtevkov samih oškodovancev.
    Preberite več > Več »
     
  • Ničnost sklenjenih posojilnih pogodb v švicarskih frankih

    27.02.2024

    Pri kreditnih pogodbah v švicarskih frankih (CHF) gre za posojilne pogodbe z valutnimi klavzulami. Valutna klavzula je določilo o plačilu dolga v domači valuti po tečaju tuje valute . Upnika varuje pred posledicami padca vrednosti domače valute, pri čemer je CHF veljal za valuto varnega zavetja. Kreditojemalci, ki so take pogodbe sklenili v obdobju 2004 – 2008, so se zanje pogosto odločali v prepričanju, da bodo s tem finančno pridobili zaradi nižjih obrokov v primerjavi z evrskimi krediti. Z leti pa so se kreditni obroki enormno dvigali, stranke pa so bile na slabšem kot na začetku odplačevanja kreditov. Upoštevaje okoliščine vsakega posameznega primera, pri katerem ni nepomembno postopanje banke, ki je lahko vodilo do poslabšanja premoženjskega položaja posameznega potrošnika kot posledice sklenitve kreditne pogodbe z zgoraj omenjenimi bistvenimi sestavinami, so potrošniki, pod določenimi pogoji pa tudi pravne osebe, upravičeni zahtevati povračilo nastalih preplačil.
    Preberite več > Več »
     
  • Razveza pogodbe o finančnem lizingu – pravni položaj strank

    16.01.2024

    Pogodba o finančnem leasingu je pravni posel modernega avtonomnega gospodarskega prava, ki je v praksi zlasti poznana na področju leasinga vozil. Ker gre za tip pogodbe, ki je zakon izrecno ne ureja, je v ospredju pogodbena avtonomija strank, v okviru katere lahko stranki medsebojna razmerja tudi glede posledic prenehanja pogodbe uredita tako, da to ustreza njuni volji in namenu.

    Pogodbena določila in splošni pogoji kot sestavni del pogodbe o finančnem leasingu so pri presoji razmerij pogodbenih strank bistvena pravna podlaga. Slednje je mogoče razbrati tudi iz nedavne odločbe Vrhovnega sodišča.

    Preberite več > Več »
     
  • Privilegirana priča v kazenskem postopku

    19.12.2023

    V predkazenskem in kazenskem postopku poteka različna dinamika pridobivanja izpovedi prič, in sicer, ko nekdo poda izjavo policistom, uslužbencem na centru za socialno delo ali pa pred sodiščem. Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predvideva takšne okoliščine in tako med ostalimi v 235. členu določa kdo ne sme biti zaslišan ter v 236. členu kdo je oproščen dolžnosti pričevanja. Osredotočili se bomo na institut privilegirane priče iz 236. člena ZKP, ker je njegova dinamika bolj izrazita in odvisna od faze postopka.
    Preberite več > Več »
     
  • Oživitev in prenehanje nevknjižene stvarne služnosti v primeru, ko nepremičnini kasneje ponovno prideta v last različnih subjektov

    14.12.2023

    Načine prenehanja služnosti ureja Stvarnopravni zakonik. Med njimi tudi določa, da stvarna služnost preneha, če postane ista oseba lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine. V primeru, da ti nepremičnini prideta ponovno v last različnih lastnikov, stvarna služnost oživi, če v vmesnem času ni bila izbrisana. Zakonska določba torej prenehanje stvarne služnosti v primeru ponovne razdružitve nepremičnin veže na pogoj njenega predhodnega izbrisa iz zemljiške knjige. Kaj pa velja v primeru, ko stvarna služnost veljavno nastane na podlagi zakona in ni vknjižena v zemljiško knjigo in tako ne more biti izbrisana?
    Preberite več > Več »
     
  • Sodna poravnava in sporazumno reševanje pravdnih sporov

    03.04.2023

    Med pravdnim postopkom imajo stranke vedno možnost, da spor zaključijo na sporazumen način s sklenitvijo sodne poravnave. Izjema so zgolj primeri nedovoljenih razpolaganj strank. Poravnava se lahko nanaša na celoten sporni predmet ali zgolj del, poleg tega pa lahko zajema tudi druga sporna razmerja med strankama, ki niso predmet sodnega postopka. Poleg pravdnih strank se lahko v poravnavo vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka.
    Preberite več > Več »
     
  • Kdaj je dovoljeno javno predvajati filme s spletnih platform?

    30.03.2023

    Vsakodnevno lahko preko spletnih platform, kot sta Youtube ali Netflix, dostopamo do najrazličnejših video vsebin, ki so zaščitene kot avtorska dela. Za njihov ogled je včasih treba plačati naročnino, pogosto pa so nam na voljo tudi povsem brezplačno. Dokler si takšne vsebine ogledujemo doma, nam za privatno uporabo avtorskih del ni treba plačati dodatnega avtorskega nadomestila, niti pridobivati dovoljenja avtorjev oziroma imetnikov pravic. Toda, ali je uporaba video vsebin prosta tudi takrat, ko jih predvajamo javno?
    Preberite več > Več »
     
  • Pripadajoče zemljišče – ugotovitev obsega

    27.03.2023

    Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (Uradni list RS, št. 34/17, v nadaljevanju ZVEtL-1) v definiciji pripadajočega zemljišča uporablja pretekli čas in individualno pripadajoče zemljišče definira kot tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003. Z uporabo preteklega časa tako jasno sporoča, da je lastninska pravica že pred uveljavitvijo ZVEtL-1 prešla na pridobitelja in se v konkretnem nepravdnem postopku ugotovitve obsega pripadajočega zemljišča le še ureja zemljiško oziroma katastrsko stanje.
    Preberite več > Več »
     
  • Založniška pogodba

    10.03.2023

    Založniške pogodbe urejajo razmerja med avtorji, ki si želijo svoje avtorsko delo izdati (tj. ponuditi javnosti), ter založniki, ki se ukvarjajo z založniško dejavnostjo in z izdajo del ustvarijo določen dobiček, iz katerega poplačajo sebe in avtorja.
    Preberite več > Več »
     
  • Kako (napačno) razumeti vsebino obvezne gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe (ZPPDej)?

    10.03.2023

    Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (v nadaljevanju: »ZPPDej«) je prenovil vsebino dejavnosti ter namesto dveh dejavnosti (A - pogrebna in pokopališka dejavnost ter B - dejavnosti urejanja grobov) oblikoval tri: (1) pogrebno dejavnost, (2) pogrebno dejavnost 24 urne dežurne službe, ki se opravlja kot obvezna gospodarska javna služba in (3) pokopališko dejavnost, ki je v pristojnosti občine oz. se opravlja kot občinska izbirna gospodarska javna služba.

    Kljub temu, da je aktualna ureditev povsem jasna, je zaradi navedene liberalizacije trga v praksi prišlo do precej polemik in napačnih interpretacij glede vprašanja kaj spada in kaj ne spada v sklop obvezne gospodarske javne službe 24-urne dežurne službe, ki pa so po mojem stališču produkt izkoriščanja priložnosti, ki jo ponuja (sicer povsem jasna) sprememba zakonodaje. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da so nekatere napačne interpretacije zašle tudi v sodno prakso slovenskih sodišč.

    Preberite več > Več »
     
  • Nasprotna tožba kot obrambno sredstvo tožene stranke

    09.03.2023

    Ena izmed obrambnih možnosti, ki jih ima tožena stranka na voljo v pravdnem postopku, je vložitev nasprotne tožbe.
    Preberite več > Več »
     
  • Napake v solidnosti gradbe

    16.01.2023

    Kdaj ima gradba takšne napake, da zadevajo njeno solidnost in zakaj je sploh pomembno, ali gre za napake te vrste? Kdo je odgovoren za takšne napake in pod katerimi pogoji? Na kaj je potrebno paziti pri uveljavljanju odprave teh napak?
    Preberite več > Več »
     
  • Ali so javnomnenjske ankete lahko varovane kot avtorsko delo?

    13.01.2023

    Višje sodišče v Ljubljani se je v nedavno izdani sodbi opredelilo do zanimivega vprašanja, ali grafični prikazi rezultatov anket glede podpore kandidatom na volitvah izpolnjujejo pogoje za avtorsko delo po 5. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).
    Preberite več > Več »
     
  • Ali čaka Red Bull »športna« kazen? – prekoračitev proračunske kapice

    21.10.2022

    Bliža se VN v Austinu, od zadnje dirke v Suzuki pa se je v svetu Formule 1 zgodilo marsikaj, kar lahko vpliva na aktualno, naslednjo ali pa celo prejšnjo sezono. V dirkaškem smislu seveda zaradi letošnje absolutne dominance Red Bull Racinga in Maxa Verstappna do sprememb ne prihaja, pač pa je FIA (Federation Internationale de l'Automobile) objavila ugotovljene kršitve v zvezi z upoštevanjem proračunske kapice (»Cost Cap«), ki jo ekipe morajo spoštovati. To pa hkrati tudi pomeni, da smo na za komentiranje Formule 1 končno spet na vrsto prišli tudi pravniki. Zadeva je namreč kočljiva, saj je Max Verstappen v lanski sezoni za mišjo dlako osvojil naslov prvaka v zadnjem krogu sezone, lahko pa ga doleti kazen, ki bi retroaktivno lahko vplivala na pretekli športni rezultat (športna kazen).
    Preberite več > Več »
     
  • Revija Hustler v. Falwell in svoboda izražanja

    10.10.2022

    V Republiki Sloveniji, kot vsaki drugi moderni demokratični državi, je zagotovljena svoboda izražanja, ki predstavlja eno najpomembnejših, če ne celo najpomembnejšo svoboščino. Ustava Republike Slovenije tako v 39. členu določa, da je vsakomur zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.

    V predmetnem prispevku na kratko obravnavam eno izmed bolj znanih odločitev Vrhovnega Sodišča Združenih držav Amerike, in sicer odločitev »Hustler Magazine, Inc. proti Falwellu (1988)«, s katero je Vrhovno sodišče ZDA odločilo, da prvi (pravica do svobodne izražanja) in štirinajsti (enakopravnost) amandma Ustave ZDA javnim osebnostim prepovedujeta izterjavo odškodnine za delikt namernega razžalitve (povzročitve čustvene stiske), če je čustveno stisko povzročila karikatura, parodija ali satira javne osebe, ki je razumen človek ne bi razumel kot resnične.

    Vsekakor na drugi strani luže velja popolnoma drugačen pravni sistem, kot ga poznamo v kontinentalni Evropi, pa je vendarle odločitev tako pomembna in celostna, da si njena obravnava vsekakor zasluži mesto v diskurzu glede pravice do svobode izražanja, tudi v kontinentalni Evropi, zlasti v času diktature t.i. »politične korektnosti«.

    Preberite več > Več »
     
  • Izročilna pogodba

    10.10.2022

    Pogosto naletim na vprašanje, kako lahko prednik na najbolj optimalen način dokončno uredi zapuščinske zadeve še pred svojo smrtjo. Predniki namreč z željo, da po njegovi smrti med potomci ne bi prihajalo do zapuščinskih prepirov, pogosto želijo z darilno pogodbo, za čas njihovega življenja svoje premoženje razdeliti med svoje potomce, ne vedo pa, da precej bolj praktičen in »trden« način običajno predstavlja izročilna pogodba.
    Preberite več > Več »
     
  • Mednarodne transportne klavzule – incoterms

    10.10.2022

    Z Incoterms oz. International Commercial Terms opredeljujemo zbirko tipskih pogodbenih klavzul o transportu blaga, ki jih pogodbeni stranki po lastni presoji lahko vključita v kupoprodajno pogodbo in tako z eno izmed klavzul, ki jih zbirka vsebuje, določita medsebojne obveznosti v postopku transporta predmeta kupoprodajne pogodbe. Z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v prodajno pogodbo se stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Cilj klavzul Incoterms je poenotenje pravil razlage najpomembnejših trgovinskih pojmov, uporabljenih v mednarodni trgovini.
    Preberite več > Več »
     
  • Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice

    12.09.2022

    Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice je posebno razpolagalno pravno dejanje zemljiškoknjižnega lastnika, s katerim se varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice. Z zaznambo se torej zavaruje bodoča pridobitev pravic, pri čemer v času zaznambe razpolaganja še ni oziroma še niso izpolnjeni pogoji za vknjižbo. Prispevek obravnava glavne značilnosti instituta zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in vprašanje možnosti vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe, kljub temu da je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve.
    Preberite več > Več »
     
  • Odgovornost organizatorja potovanja zaradi kršitev turistične pogodbe

    29.08.2022

    Pogosto se pri načrtovanju potovanj obračamo tudi na ponudnike turističnih aranžmajev, ki vključujejo različen spekter storitev. Tako lahko organizacijo in izvedbo potovanja prepustimo ponudnikom turističnih storitev in v ta namen sklenemo pogodbo o organiziranju potovanja.

    Tekom potovanja pa lahko pride do situacij, ko storitve, ki jih je dopustnik deležen na potovanju, ne ustrezajo tistim, ki jih je pogodbeno dogovoril z organizatorjem potovanja. V takšnih primerih se zastavljajo vprašanja glede uveljavljanja kršitev pogodbe in nastale škode.

    Preberite več > Več »
     
  • Odškodninska odgovornost države (2. Del) – primer Silvo Plut

    19.08.2022

    V prejšnjem prispevku smo obravnavali splošne značilnosti in različne oblike odškodninske odgovornosti države, kot le-ta izhaja iz 26. člena Ustave RS. Za bolj nazorno ponazoritev pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da odgovornost za škodo lahko pripišemo državi, pa se v nadaljevanju prispevka osredotočam na javno zelo odmeven primer, čigar »pravni del« pa vseeno ni požel toliko zanimanja. Govorim o odgovornosti Republike Slovenije za škodo, ki je nastala zaradi storitve umora slovenskega serijskega morilca Silva Pluta. Kot že v prejšnjem delu omenjeno je država odškodninsko odgovorna za škodo, ki izvira iz protipravnega ravnanja državnih organov, ki so povezana z izvrševanjem oblasti. O oblastnem ravnanju nedvomno govorimo pri nalogi države preganjati kazniva dejanja, saj si država pridržuje monopol nad prisilo, tj. (tudi) pri delovanju policije.
    Preberite več > Več »
     
  • Odškodninska odgovornost države

    11.07.2022

    Javna oblast sprejema številne akte in opravlja določena (materialna) dejanja s katerimi lahko, bolj kot kdorkoli drug, močno posega v pravice državljanov. Pri izvajanju svojih oblastnih nalog pa tudi ni redkost, da določenemu posamezniku zaradi tega nastane škoda, vsled česar se le-ta znajde v zahtevni situaciji, saj se pri uveljavljanju povrnitve nastale škode mora soočiti zoper precej »močnejši« državni aparat, kjer je že zaradi narave oblastnih ravnanj težko ugotoviti že povzročitelja škode ter na kakšen način in v kolikšni meri je prispeval k nastanku škode. Potrebno pa ločevati odgovornost države za akte poslovanja (enostranski in dvostranski pravni posli; npr. država kot delodajalec), kjer ni nobenega razloga, zakaj se ne bi uporabljala splošna pravila civilnega prava in odgovornostjo države za akte oblasti, s katero se ukvarja predmetni prispevek, ki podaja splošen oris posebnih pravil odškodninske odgovornosti javnih oblastim kjer pojasnjujem odgovornost javne oblasti, ki so posledica njenega protipravnega ravnanja (oz. opustitve pravno pravilnega ravnanja).
    Preberite več > Več »
     
  • Kaj podjetjem prinaša sklenitev skupnega sporazuma o fotokopiranju?

    21.06.2022

    Združenje SAZOR GIZ k. o. in Gospodarska zbornica Slovenije sta 6. decembra 2021 podpisala Skupni sporazum o fotokopiranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Sloveniji, ki je pričel veljati 25. decembra 2021. Kaj ureja sporazum in kakšne so posledice sklenitve sporazuma za slovenska podjetja v praksi?
    Preberite več > Več »
     
  • Tehnični popravek predpisa

    21.06.2022

    Kaj sploh je tehnični popravek, kdo ga lahko sprejme in v kakšnih primerih? V praksi lahko pogosto zasledimo tehnične popravke predpisov, kljub temu, da ne obstoji izrecna pravna podlaga za njihov sprejem.
    Preberite več > Več »
     
  • Neupravičena obogatitev - vlaganje v tujo nepremičnino

    20.06.2022

    Ta prispevek se ukvarja s specifično situacijo, s katero se ljudje pogosto soočijo tudi v praksi, in sicer kako ravnati v primeru prenehanja zakonske zveze, ko sta pred tem zakonca za namen skupnega življenja vlagala svoja sredstva v nepremičnino, ki je v lasti tretje osebe, najpogosteje enega izmed njunih staršev. En zakonec se iz te nepremičnine odseli, lastnik nepremičnine (tj. starš bivšega zakonca) pa je bil zaradi njegovih vlaganj obogaten. Skladno z institutom neupravičene obogatitve se nihče ne sme okoristiti na račun prikrajšanja drugega, kar pa je potrebno upoštevati tudi v primeru, ko nekdo svoja sredstva oz. delo vloži v nepremičnino tretje osebe, posledično pa se vrednost nepremičnine poveča.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali za opravljanje poslovne dejavnosti v prostoru potrebujemo dovoljenje?

    20.06.2022

    Poslovni prostor je prostor, kjer se izvaja gospodarska dejavnost. Za opravljanje določenih vrst dejavnosti zakon določa, da mora podjetnik zagotoviti ustrezen poslovni prostor. Tako je podjetnik dolžan zagotoviti ustrezen poslovni prostor za dejavnosti, kot so na primer opravljanje dejavnosti v pisarnah in s strankami, gostinskih in turističnih dejavnostih ter podobnih dejavnostih, kjer podjetniki morajo upoštevati specifične standarde, ki so povezani z opravljanjem določene dejavnosti (npr. higienski standardi v gostinstvu, upoštevanje imisij, ki so posledica določene dejavnosti,…). V postopku registracije podjetja se pogoj ustreznosti poslovnega prostora sploh ne preverja, mora pa podjetnik (praviloma) pridobiti uporabno dovoljenje, še preden začne opravljati tako dejavnost. Poslovni prostor se lahko tudi najame. V tem primeru je priporočljivo preveriti, ali poslovni prostor že ima pridobljeno uporabno dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene, da s prevzemom nepremičnine podjetnik lahko že začne opravljati svojo dejavnost.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali mora najemnik v osebnem stečaju še naprej plačevati najemnino in stroške?

    17.06.2022

    V praksi se lahko zgodi, da najemnik zapade v dolgove, ki jih ne more poplačati, in gre še v času trajanja najemnega razmerja v osebni stečaj. Kaj to pomeni za obveznosti, ki jih ima do najemodajalca?
    Preberite več > Več »
     
  • Katere spremembe prinaša novela Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-G)?

    27.05.2022

    Prispevek obravnava ključne novosti, ki jih prinaša novela ZKZ-G, predvsem na področju nakupa in zakupa kmetijskih zemljišč. Med drugim sedaj velja rok za sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča 15 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote, in ne več 30 dni. Kogentne določbe zakona v zvezi z zakupom kmetijskih zemljišč pa ne veljajo več za primere zakupa kmetijskih zemljišč v lasti fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali lahko IPF terja nadomestilo tudi pri javnem predvajanju videospotov?

    19.05.2022

    Zavod IPF je kolektivna organizacija, ki upravlja sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Od uporabnikov, ki v javnosti priobčujejo komercialno izdane fonograme (npr. tako, da v baru predvajajo glasbo z radia), pobira denarna nadomestila in jih nato deli med navedene imetnike pravic. Toda, ali je Zavod IPF upravičen pobirati nadomestila za javno predvajanje fonogramov tudi v primerih, ko se glasba ne priobčuje samostojno, temveč v obliki glasbenih videov – videospotov?
    Preberite več > Več »
     
  • Možnost vrnitve v prejšnje stanje v upravnem postopku?

    16.05.2022

    Ena izmed največjih nočnih mor za stranko v (upravnem) postopku je zamuda roka (npr. za odgovor na zahtevo inšpekcijskega organa, za vložitev pritožbe zoper za stranko neugodno odločbo, za plačilo upravne takse, itd.). Običajno ima zamuda roka za posledico izgubo določenega procesnega upravičenja. Kadar je stranka za zamudo kriva sama (npr. da na rok pozabi), se more s tem praviloma sprijazniti in trpeti negativne posledice. Kaj pa v primerih, kadar je zamudo roka povzročila okoliščina, na katero stranka ni mogla vplivati? Je tudi v takšnih okoliščinah potrebno šteti rok kot absoluten in posamezniku odreči možnost kasnejše oprave zamujenega dejanja?
    Preberite več > Več »
     
  • Ali se investitor in projektant lahko zaneseta na izdano lokacijsko informacijo?

    14.03.2022

    Vrhovno sodišče (VSRS) je v aktualni odločbi v zvezi zahtevkom za povrnitev škode investitorju, nastali zaradi spreminjanja prostorskih aktov s strani občine, odgovorilo na naslednji revizijski vprašanji: 

    • ali se občina (tožena stranka) lahko razbremeni odgovornosti za škodo, ki nastane kot posledica neusklajenosti prostorskih aktov, s sklicevanjem na neskrbnost investitorja in projektanta pri projektiranju, in 
    • ali sta potrdilo o namenski rabi in lokacijska informacija (kot potrdilo iz uradne evidence in javna listina) dokumenta, na katera se lahko udeleženec v pravnem prometu (investitor) zanese.
    Preberite več > Več »
     
  • Gradbeni zakon GZ-1 - bistvene novosti

    19.11.2021

    Zgolj tri leta po uveljavitvi Gradbenega zakona - GZ (Ur.l.RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20 in 15/21 – ZDUOP) je vlada sprejela nov gradbeni zakon – GZ-1 (v času objave tega bloga še v sprejemanju v Državnem zboru). Z novim zakonom naj bi se odpravile dodatne administrativne ovire ter pospešilo postopke za izdajo dovoljenj v zvezi z gradnjo. V tem zapisu smo zbrali nekatere bistvene sprememb in novosti, ki jih prinaša GZ-1.
    Preberite več > Več »
     
  • Odziv na članek »Nagrada ministra Vizjaka za glasove poslanca Simonoviča?«

    12.11.2021

    Na spletni strani 24ur (https://www.24ur.com/novice/slovenija/nagrada-ministra-vizjaka-za-glasove-poslanca-simonovica.html) je bila dne 12. 11. 2021 ob 8:30 objavljena novica z naslovom »Nagrada ministra Vizjaka za glasove poslanca Simonoviča?« V njej je bila Odvetniški družbi Neffat o. p. d. o. o. očitana neizkušenost in arogantnost v povezavi z odgovori na vprašanja, ki jih je Odvetniški družbi Neffat o. p., d. o. o. postavila novinarka Nika Kunaver.
    Preberite več > Več »
     
  • Kako je z avtorskimi pravicami, ko je avtorjev več?

    29.09.2021

    V praksi pogosto prihaja do situacij, ko umetniškega dela ne ustvari en sam avtor, temveč večje število oseb. V takšnih primerih se postavi vprašanje, kakšna so avtorskopravna razmerja med njimi in pod kakšnimi pogoji lahko posamezen avtor razpolaga s svojimi pravicami na skupaj ustvarjenem delu.
    Preberite več > Več »
     
  • Posebnosti pooblastil pri zastopanju na sodišču

    01.09.2021

    V pravdnih postopkih lahko stranke dejanja opravljajo same ali pa po pooblaščencu. V primeru, da se stranke odločijo, da bodo zadevo predale pooblaščencu, ali, ko jim to nalaga zakon, morajo sodišču priložiti pisno pooblastilo.
    Preberite več > Več »
     
  • Znižanje višine neizplačanih plačil košarkarjem, ki so zapadle pred in po začetku pandemije COVID-19, v praksi Košarkarskega arbitražnega razsodišča (BAT)

    17.08.2021

    Košarkarsko arbitražno razsodišče (BAT) je pristojno odločati v sporih (zlasti) med košarkarji (»igralec«) in košarkarskimi klubi (»klub«), vendar zgolj v primeru, če se stranke v pogodbi pisno tako dogovorijo (t.i. arbitražna klavzula). Posebnost BAT-a pa je tudi, da se spori praviloma rešujejo ob uporabi oziroma na podlagi načela pravičnosti in poštenja (ang. »ex aequo et bono«), razen če se stranke v pogodbi ne dogovorijo drugače (npr. izrecna uporaba prava Slovenije).
    Preberite več > Več »
     
  • Izkazanost nepopravljive škode kot razlog za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja

    05.08.2021

    Vrhovno sodišče je v primeru z opr. št. I Up 88/2020 z dne 5. 8. 2020 odločalo o vprašanju dostopa do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe.
    Preberite več > Več »
     
  • Kaj je začasna odločba v upravnih postopkih?

    05.08.2021

    V upravnih postopkih je mogoče, da je z odločbo prvostopenjskega organa izrečen ukrep, ki nastopi takoj z vročitvijo te odločbe. V takšnih primerih posameznik ne mora vložiti začasne odredbe. Posameznikom pa lahko s takšno še nepravnomočno odločbo začnejo nastajati določene neugodne posledica. Z zakonom je v takšnih situacijah predvidena začasna odločba.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali pravila evropskega konkurenčnega prava veljajo tudi za športne zveze (T-93/18 International Skating Union)?

    05.08.2021

    V zadevi T-93/18 International Skating Union proti Komisiji je Splošno sodišče Evropske Unije obravnavalo tožbo Mednarodne drsalne zveze zoper Evropsko Komisijo.
    Preberite več > Več »
     
  • Kršitve avtorskih pravic

    08.07.2021

    Posameznik lahko s svojim ustvarjanjem naredi določeno delo, na katerem mu pripada avtorska pravica. Avtorsko pravico posameznik pridobi že s tem, ko delo ustvari in za pridobitev te pravice ni potrebna nobena posebna prijava ali registracija. Velikokrat pa se pojavi težava, če kdo drug neupravičeno poseže v avtorsko delo, saj lahko takšen poseg predstavlja kršitev avtorske pravice.
    Preberite več > Več »
     
  • Spornost klavzul »pay for delay« z vidika konkurenčnega prava EU – zadeva Lundbeck

    11.05.2021

    Med potencialnimi načini omejevanja konkurence so v zadnjem času precej aktualni primeri, ko originarna podjetja, ki imajo svoje produkte zavarovane s patenti (praviloma farmacevtska podjetja), sklenejo sporazum s podjetji, ki bi želela na trg vstopiti z generičnimi proizvodi in katerih namen je, da generiki v zameno za plačilo še nekaj časa ne bodo vstopili na trg ali izpodbijali veljavnosti patenta. Za tovrstne dogovore se uporabljajo izrazi kot so npr. patentne poravnave s prenosom vrednosti ali sporazumi s klavzulami »pay for delay«.
    Preberite več > Več »
     
  • Direktiva o zaščiti žvižgačev

    07.05.2021

    Žvižgač je po definiciji SSKJ član določene organizacije, navadno zaposleni ali nekdanji zaposleni, ki razkrije nezakonito ravnanje drugih članov.
    Preberite več > Več »
     
  • Električni skiro – priročnost, nevarnost in novi izzivi

    15.03.2021

    Električni skiroji predstavljajo novo, vedno bolj priljubljeno obliko mikromobilnosti, predvsem v mestnih središčih, kjer primanjkuje parkirnih mest; so ugodnejša in hitrejša alternativa javnemu prevozu ter lastniškim osebnim vozilom. So cenovno razmeroma dostopni in enostavni za upravljanje, a na drugi strani tudi nevarni za uporabo in nastanek poškodb, predvsem zaradi nestabilnosti, neslišnosti, doseganja visokih hitrosti (tudi 50km/h in več) ter pomanjkljive opreme (luči, smerokazi, odsevna telesa, itd.).
    Preberite več > Več »
     
  • Upravni postopek – pravica stranskega udeleženca do izjave

    10.03.2021

    Načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP določa, da je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo preden se izda odločba. Če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom, organ pa svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Kako pa v upravnem postopku pravico do izjave izvršujejo stranski udeleženci?
    Preberite več > Več »
     
  • Ali preprodaja vozil Ferrari Testarossa in njihovih nadomestnih delov pomeni resnično in dejansko uporabo (»genuine use«) znamke Testarossa ?

    15.01.2021

    Na to vprašanje je pred kratkim dne 22. 10. 2020 odgovorilo Sodišče EU v združenih zadevah C‑720/18 in C‑721/18 Ferrari SpA v DU. Natančneje je sodišče odločalo o vprašanju, ali preprodaja vozil Ferrari in njihovih nadomestnih delov pomeni resnično in dejansko uporabo (»genuine use«) blagovne znamke Testarossa v skladu s prvim odstavkom 12. člena Direktive 2008/95/ES[1] (nekdanja direktiva o znamki; danes 19. člen Direktive 2015/2436[2]; 52.b člen slovenskega ZIL-1[3])? Ali se v skladu z isto določbo znamko resnično in dejansko uporablja, ko imetnik znamke ponuja storitve, ki ne uporabljajo blagovne znamke, ampak so namenjene že prodanemu blagu?

    Preberite več > Več »
     
  • Zloraba prevladujočega položaja: vpliv dogovora o pristojnosti sodišča

    09.12.2020

    Sodba sodišča z dne 24. novembra 2020 - C‑59/19 - Wikingerhof GmbH Co. KG proti Booking.com BV

    Med družbo Wikingerhof GmbH & Co. KG, ki upravlja hotel v Nemčiji in družbo Booking.com BV iz Nizozemske, ki upravlja platformo za rezervacijo nastanitev, je bilo na nemškem sodišču vložena tožba glede nekaterih praks Booking.com, ki naj bi pomenile zlorabo prevladujočega položaja. Družbi sta v pogodbi, ki sta jo sklenili, določili krajevno pristojnost sodišča. Sodišče EU je odločalo, ali se tako dogovorjena pristojnost upošteva, če gre za spor o stvari, ki se nanaša tudi na zlorabo prevladujočega položaja.

    Preberite več > Več »
     
  • Nujni deleži v primeru dedovanja

    09.07.2020

    Zapustnik o svojem premoženju načeloma odloča svobodno. Vendar pa je svoboda razpolaganja omejena z institutom dednega prava, in sicer gre za tako imenovani nujni delež. V kolikor zapustnik svoje premoženje podari pred smrtjo ali pa ga z oporoko nameni drugemu dediču, imajo tisti, ki so nujni dediči, kljub temu pravico do dedovanja nujnega deleža po zapustniku.
    Preberite več > Več »
     
  • FDI: screening on the grounds of security or public order

    03.07.2020

    In relation to foreign direct investments, the Regulation (EU) 2019/452 of the European Parliament and of the Council establishing a framework for the screening of foreign direct investments into the Union (hereinafter: “the FDI Screening Regulation”) has already been in force since the 10 April 2019 but will be applied from the 11 October 2020. The FDI Screening Regulation establishes a framework for the screening by Member States of foreign direct investments into the Union on the grounds of security or public order and for a mechanism for cooperation between Member States, and between Member States and the Commission, with regard to foreign direct investments likely to affect security or public order. It includes the possibility for the Commission to issue opinions on such investments. Furthermore, nothing in the FDI Screening Regulation will limit the right of each Member State to decide whether or not to screen a particular foreign direct investment within the framework of this regulation.
    Preberite več > Več »
     
  • Izločitev dokazov zaradi kršitve »plain view« doktrine pri preiskavi elektronskih naprav

    03.07.2020

    »Plain view« institut je v slovensko zakonodajo prišel iz anglosaškega tipa kazenskega postopka ter omogoča, da policisti pri hišni, osebni preiskavi ali preiskavi elektronskih naprav zasežejo predmete, ki niso v neposredni povezavi s kaznivim dejanjem, za katerega je bila izdana odredba za hišno ali osebno preiskavo ali preiskavo elektronske naprave. V ZKP navedeno izjemo od pravila urejata 217. člen in dvanajsti odstavek 219.a člena. Slednji se nanaša na področje preiskave elektronskih naprav.
    Preberite več > Več »
     
  • Najem poslovnega prostora in njegovo prenehanje

    28.05.2020

    V Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ) je urejena zakupna oziroma najemna pogodba. Kot določa 587. člen OZ se z zakupno (najemno) pogodbo zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku (najemniku) izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno zakupnino (najemnino).
    Preberite več > Več »
     
  • Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja

    09.03.2020

    Kazenska odgovornost se uveljavi zoper pravno osebo za kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil v imenu, na račun ali v korist pravne osebe in je v zakonu, ki ureja odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja navedeno, da je pravna oseba zanj odgovorna. Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je načeloma urejena v 42. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1). Podrobnejšo ureditev odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja pa KZ-1 prepušča Zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD). Slednji določa pogoje za kazensko odgovornost pravnih oseb, kazni, opozorilne sankcije oziroma varnostne ukrepe ter pravne posledice obsodbe za pravne osebe.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali se uvaja nov razlog za ničnost znamke in kaj predstavlja slabo vero pri prijavi znamke? Nova sodna praksa EU

    28.02.2020

    Družbe Sky so zoper družbe Skykick v Združenem kraljestvu vložile tožbo zaradi kršitve znamk na podlagi štirih figurativnih in besednih znamk Skupnosti ter ene nacionalne besedne znamke, ki so bile registrirane za širok razpon razredov storitev in blaga. Družba Sky se za namene svoje tožbe zaradi kršitve opira na registracijo svojih znamk za proizvode iz razreda 9 v smislu nicejske klasifikacije, in sicer za računalniško programsko opremo, računalniško programsko opremo, ki se dobavlja z interneta, telekomunikacijsko programsko opremo in naprave, ki omogočajo povezavo s podatkovnimi bazami in internetom, shranjevanje podatkov in storitve iz razreda 38 v smislu te klasifikacije, in sicer telekomunikacijske storitve, storitve elektronske pošte, storitve internetnega portala ter informacijske storitve, ki omogočajo ogled in pridobivanje informacij, sporočil, besedil, zvokov, slik in podatkov prek računalnika ali informacijske mreže.
    Preberite več > Več »
     
  • Prevozna pogodba v cestnem prometu - Solidarna odgovornost naročnika in pošiljatelja ali prejemnika, ki ni hkrati naročnik prevoza, za plačilo voznine prevozniku?

    24.02.2020

    V okviru transportnega prava je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi VSRS Sodba III Ips 36/2019 z dne 24.09.2019 razlagalo sporno zakonsko besedilo petega odstavka 110.a člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2), ki določa solidarno odgovornost naročnika in pošiljatelja ali prejemnika, ki ni hkrati naročnik prevoza, za plačilo voznine prevozniku. Zakonodajalec je namreč s to določbo poskušal preprečiti posledice veriženja pogodb, ko sklenitelj prevozne pogodbe nastopa za račun pošiljatelja na podlagi njunega mandatnega razmerja. Vzpostavitev solidarne odgovornosti je utemeljena na povečevanju negotovega položaja prevoznika zaradi verige mandatnih razmerij. V skladu z namenom zakonodajalca je treba omenjeno določbo razlagati tako, da se učinka solidarne odgovornosti ne širi tudi na udeležence drugih pogodbenih razmerij, ki niso bila na navedeni način vzročno povezana s sklenjeno prevozno pogodbo.
    Preberite več > Več »
     
  • Potrošniški spori s čezmejnim elementom

    24.02.2020

    V današnjem globalnem svetu, kjer je povezovanje s tujino skoraj neizogibno, je mednarodni element v pravnih razmerjih vsakdanjik posameznikov. Pri tem pa lahko fizična oseba vstopi v pravno razmerje s pravno osebo, ki opravlja svojo pridobitno dejavnost na trgu. Posebni položaj predvideva že naš Zakon o pravdnem postopku, vendar se uporablja samo v primerih, kjer imata tožnik in toženec stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Vprašanje pa se pojavi, kam vložiti tožbo, v kolikor je ena stranka v položaju potrošnika s stalnim prebivališčem v državi članici Evropske unije in je v pravnem razmerju prisoten pravno relevanten čezmejni element? Katero je merodajno pravo v potrošniških sporih? Vse posebnosti potrošniškega spora s čezmejnim elementom bodo predstavljene v nadaljevanju te blog objave.
    Preberite več > Več »
     
  • SODNA PRAKSA: Kdo krije stroške transporta nagrobnih sveč? VSRS Sodba III Ips 39/2019

    28.01.2020

    Vrhovno sodišče Republike Slovenije je dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je upoštevaje Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (ki je sicer že prenehala veljati) strošek transporta nagrobnih sveč strošek nosilca skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami ali izvajalca javne službe. Oprlo se je predvsem na peti odstavek 9. člena stare Uredbe, ki pa je po vsebini identičen petem odstavku 6. člena sedaj veljavne Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah . Glede na navedeno je tako sodna praksa VSRS Sodba III Ips 39/2019 z dne 22. 10. 2019 relevantna tudi za vse novejše primere, torej za tiste, za katere se upošteva novejša Uredba, ki je pričela veljati dne 04.05.2019.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali lahko ustno odpovemo trajno pogodbeno sodelovanje - 2. del, SODNA PRAKSA: VSRS Sodba in sklep II Ips 14/2019 z dne 07.11.2019

    20.01.2020

    Odvetniška družba Neffat je, v okviru postopka revizije, predmetno vprašanje zastavila Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije. Slednje je povsem sledilo našim argumentom in nedavno odločilo v prid naše stranke ter v Sodbi in sklepu II Ips 14/2019 z dne 07.11.2019 odgovorilo na pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vse do tega trenutka še ni obstajala.
    Preberite več > Več »
     
  • Večna dilema odškodninskih zahtevkov: ALI STOPNICE PREDSTAVLJAJO NEVARNO STVAR?

    20.01.2020

    Stopnice med večstanovanjskimi bloki, ki so dotrajane in na več mestih odkrušene ter zavoljo sneženja in nizkih temperatur zasnežene, poledenele in spolzke, lahko predstavljajo nevšečnost za marsikoga. Ob vsakdanjem hitenju se lahko posamezniku razmeroma hitro pripeti škodni dogodek, pri katerem se na takšnih stopnicah poškoduje. Pa je res utemeljeno, da odškodnino za primer takšnega škodnega dogodka oškodovanec zahteva od posamezne občine, kot lastnika zemljišča, in sicer na podlagi argumenta, da stopnice predstavljajo nevarno stvar in zato občina odgovarja že na podlagi objektivne odgovornosti? O tem je nedavno presodilo Vrhovno sodišče v eni od svojih pomembnejših sodb dne 24. 10. 2019 (VSRS Sodba II Ips 251/2018).
    Preberite več > Več »
     
  • Znamka – presoja podobnosti

    12.11.2019

    Kot znamka se lahko registrira kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati. Pri tem ZIL-1 našteva besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov.
    Preberite več > Več »
     
  • Gradbeno dovoljenje - manjša odstopanja ali sprememba?

    30.10.2019

    Vprašanje glede dopustnih sprememb ter odstopanj od gradbenega dovoljenja med gradnjo v prejšnjem Zakonu o graditvi objektov – ZGO-1 ni bilo ustrezno rešeno. Ker ZGO-1 ni dovolj jasno uredil, katera odstopanja od gradbenega dovoljenja so možna oziroma v katerih primerih je potrebno gradbeno dovoljenje spremeniti, prav tako niti ni bilo bistvene razlike med postopkom izdaje novega gradbenega dovoljenja in njegovo spremembo, je v praksi pogosto prihajalo do številnih težav, s katerimi so se srečevali pristojni organi in investitorji. Dopustnost manjših odstopanj od gradbenega dovoljenja ter spremembo gradbenega dovoljenja zaradi večjih odstopanj od gradbenega dovoljenja sedaj veljavni GZ ureja v 66. in 67. členu.
    Preberite več > Več »
     
  • Odškodninska odgovornost športnikov – 1. del

    18.10.2019

    Vsekakor je šport eden izmed aktivnostih, ki spremlja človekov vsakdan. Značilnost športa je, da ga pogosto spremljajo poškodbe in nezgode. V takšnih primerih se postavi vprašanje odškodninske odgovornosti, še posebej upoštevajoč dejstvo, da pri športu sodelujejo udeleženci v različnih vlogah. Ob poškodbi bo poklicni športnik zahteval povračilo škode na podlagi deliktne odškodninske odgovornosti. Za nas zanimivo je predvsem medsebojna odškodninska odgovornost športnikov v okviru športnega udejstvovanja. V zvezi z omejitvijo medsebojne odškodninske odgovornosti udeležencev razlikujemo dve skupini športov in sicer, paralelne športe, pri katerih načeloma ne bi prihajalo do telesnih kontaktov med udeleženci, ter športi z elementi boja, ki jih udeleženci izvajajo drug proti drugemu, pri katerih redoma oziroma celo neizogibno prihaja do telesnih stikov.
    Preberite več > Več »
     
  • Želite svoje premoženje zapustiti le enemu potomcu?

    10.10.2019

    Svoje premoženje lahko že v času življenja s pogodbo prenesete na potomca (ali drugo osebo) oziroma ga razdelite med potomci (ali drugimi osebami). V tokratnem blog prispevku vam predstavljamo pravne značilnosti pogodbe o preužitku in izročilne pogodbe ter razlike med njima.
    Preberite več > Več »
     
  • Obveznosti investitorja pri zagotavljanju ukrepov varstva in zdravja pri delu na gradbišču

    10.10.2019

    Naročniki oziroma investitorji ter izvajalci so pri izvajanju del na gradbiščih dolžni zagotavljati varnost in zdravje delavcev pri izvajanju del. V blog prispevku tokrat predstavljamo nekatere temeljne obveznosti investitorjev oziroma naročnikov po Gradbenem zakonu in Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, s katerimi zagotavljajo varnost in zdravje delavcev pri delu na gradbiščih.
    Preberite več > Več »
     
  • Pravna sredstva v upravnem postopku

    02.10.2019

    Velikokrat se zgodi, da v upravnem postopku izdan pravni akt, pri katerem so bile kršene določene pravice udeleženca v postopku. Ta lahko v takšnem postopku vloži eno izmed pravnih sredstev, ki so na voljo v upravnem postopku, s katerim se preveri zakonitost odločitve v konkretnem postopku. V primeru ugotovljene kršitve, pa se le-ta kasneje tudi odpravi.
    Preberite več > Več »
     
  • Kaj pomeni »dokument« kot oblika informacije, ki je dostopna kot informacija javnega značaja?

    03.09.2019

    Pojem „dokument“, ki ga uporabi ZDIJZ za opredelitev oblike informacije, ki je dostopna kot informacija javnega značaja, je kot zakonski pojem predmet pravne razlage. Vprašanje, ali dokument kot informacija javnega značaja obstaja, je tako dejansko kot tudi pravno vprašanje. Če določena informacija ne obstaja v obliki dokumenta v smislu ZDIJZ, tudi ne more biti dostopna kot informacija javnega značaja, saj je organ ni dolžan na novo ustvariti. Prek pravne opredelitve pojma „dokumenta“ je zato določen tudi izhodiščni obseg informacij, ki so lahko ob izpolnjevanju ostalih zakonskih pogojev dostopne javnosti.
    Preberite več > Več »
     
  • Ste zamudili (procesni) rok, ker ste bili na dopustu in niste dvignili sodne pošte?

    12.08.2019

    Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Naj že v začetku opozorimo, da zamuda ne pomeni podaljševanje oz. ponovno odprtje rokov, pač pa gre za vzpostavitev fikcije, da rok še ni bil zamujen. Kot je razvidno že iz naslova tega članka, predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko utemelji le zamuda procesnega roka, ne pa tudi materialnega. Kar zadeva procesnih rokov, je to, ali govorimo o zakonskem ali sodnem roku pomembno le z vidika, ali je stranki mogoče očitati, da s predlogom za podaljšanje roka ni sama preprečila nastanka zamude, saj so podaljšljivi namreč le sodni, ne pa tudi zakonski roki.
    Preberite več > Več »
     
  • Upravna odločba brez pravnega pouka

    12.07.2019

    Vodenje postopka in odločanje po Zakonu o splošnem upravnem postopku – ZUP je obvezno za upravne in druge državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi posameznikov, pravnih oseb in drugih strank (prvi odstavek 1. člena ZUP).
    Preberite več > Več »
     
  • Poznate svoje pravice kot manjšinski delničar (2. del)?

    11.07.2019

    V prejšnji blog objavi smo debatirali o uveljavljanju in varstvu svojih pravic kot manjšinski delničar. Tukaj izpostavljamo najpomembnejše pravice manjšinskih delničarjev.
    Preberite več > Več »
     
  • Poznate svoje pravice kot manjšinski delničar (1.del)?

    10.07.2019

    Sklepe za poslovanje družbe sprejmejo delničarji, ki predstavljajo določen delež v gospodarski družbi. To pomeni, da so manjšinski delničarji tisti delničarji, ki nimajo zadostnega vpliva na oblikovanje družbe in upravljanje njenih zadev. Posledično zaradi premajhnega vpliva in moči, da bi ubranili svoje interese, jim pri varstvu njihovih pravic pomaga zakonodaja in uveljavljanje določenih pravic v sodnem postopku.
    Preberite več > Več »
     
  • V zadnjem hipu – postopanje upravnega organa ob prejemu vloge z listinskim dokazom v tujem jeziku tik pred izdajo upravne odločbe

    26.06.2019

    V upravnem postopku sme stranka vse do izdaje odločbe dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve, razen v primeru, ko je izvedena ustna obravnava. Če dopolnjuje in pojasnjuje svoje navedbe po opravljeni ustni obravnavi, mora v skladu z 2. odstavkom 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) opravičiti, zakaj tega ni storila najkasneje na obravnavi. To pa pomeni, da lahko stranka (ali stranski udeleženec) vse do izdaje odločbe dopolnjuje svoje navedbe in organu posreduje nova dokazila, v kolikor so izpolnjeni zgoraj omenjeni pogoji.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali lahko ustno odpovemo trajno pogodbeno sodelovanje? 1. del

    21.06.2019

    Za obligacijska razmerja, ki so po naravi trajajoča, ni nujno, da je njihov čas trajanja določen že ob njihovem nastanku. Gre torej za razmerja za nedoločen čas, ki pa seveda niso neskončna. Kako torej pravilno odpovemo takšno razmerje? Je dovolj ustna notifikacija, ali je odpoved potrebno podati pisno?
    Preberite več > Več »
     
  • Kako (p)ostati luksuzen na spletu? Primer C-230/16 - Coty Germany

    14.06.2019

    Decembra 2017 je Sodišče EU (SEU ali Sodišče) izdalo težko pričakovano sodbo v primeru Coty (C-230/16), ki skupaj z izčrpnim sklepnim predlogom generalnega pravobranilca Wahla pojasnjuje nekatere dovoljene omejitve z vidika konkurenčnega prava pri selektivni distribuciji luksuznih izdelkov na spletu.
    Preberite več > Več »
     
  • Obdavčitev poslovanja z virtualnimi valutami (Bitcoin, Litecoin,...) z vidika DDV

    09.10.2017

    Virtualne (kripto) valute so znatno spremenile in tudi razširile možnosti plačilnih transakcij. Vsakodnevno nastajajo nove virtualne valute, pri čemer je tržna kapitalizacija samo najbolj znanih treh (Bitcoin, Ethereum, Litecoin) že skoraj dosegla 100 milijard ameriških dolarjev. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je 1. avgusta 2017 objavila pojasnilo glede obdavčitve poslovanja z virtualnimi valutami z vidika DDV, katerega ključni poudarki so predstavljeni v nadaljevanju. Virtualne valute (tudi kriptovalute) se ne štejejo za denarno sredstvo v smislu 7. točke 4. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih. Prav tako se virtualne valute ne štejejo za finančni instrument.
    Preberite več > Več »
     
 
Prikaži strani
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.