Med pravdnim postopkom imajo stranke vedno možnost, da spor zaključijo na sporazumen način s sklenitvijo sodne poravnave. Izjema so zgolj primeri nedovoljenih razpolaganj strank. Poravnava se lahko nanaša na celoten sporni predmet ali zgolj del, poleg tega pa lahko zajema tudi druga sporna razmerja med strankama, ki niso predmet sodnega postopka. Poleg pravdnih strank se lahko v poravnavo vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka.

Vsakodnevno lahko preko spletnih platform, kot sta Youtube ali Netflix, dostopamo do najrazličnejših video vsebin, ki so zaščitene kot avtorska dela. Za njihov ogled je včasih treba plačati naročnino, pogosto pa so nam na voljo tudi povsem brezplačno. Dokler si takšne vsebine ogledujemo doma, nam za privatno uporabo avtorskih del ni treba plačati dodatnega avtorskega nadomestila, niti pridobivati dovoljenja avtorjev oziroma imetnikov pravic. Toda, ali je uporaba video vsebin prosta tudi takrat, ko jih predvajamo javno?

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (Uradni list RS, št. 34/17, v nadaljevanju ZVEtL-1) v definiciji pripadajočega zemljišča uporablja pretekli čas in individualno pripadajoče zemljišče definira kot tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003. Z uporabo preteklega časa tako jasno sporoča, da je lastninska pravica že pred uveljavitvijo ZVEtL-1 prešla na pridobitelja in se v konkretnem nepravdnem postopku ugotovitve obsega pripadajočega zemljišča le še ureja zemljiško oziroma katastrsko stanje.

Založniške pogodbe urejajo razmerja med avtorji, ki si želijo svoje avtorsko delo izdati (tj. ponuditi javnosti), ter založniki, ki se ukvarjajo z založniško dejavnostjo in z izdajo del ustvarijo določen dobiček, iz katerega poplačajo sebe in avtorja.

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (v nadaljevanju: »ZPPDej«) je prenovil vsebino dejavnosti ter namesto dveh dejavnosti (A - pogrebna in pokopališka dejavnost ter B - dejavnosti urejanja grobov) oblikoval tri: (1) pogrebno dejavnost, (2) pogrebno dejavnost 24 urne dežurne službe, ki se opravlja kot obvezna gospodarska javna služba in (3) pokopališko dejavnost, ki je v pristojnosti občine oz. se opravlja kot občinska izbirna gospodarska javna služba.

Kljub temu, da je aktualna ureditev povsem jasna, je zaradi navedene liberalizacije trga v praksi prišlo do precej polemik in napačnih interpretacij glede vprašanja kaj spada in kaj ne spada v sklop obvezne gospodarske javne službe 24-urne dežurne službe, ki pa so po mojem stališču produkt izkoriščanja priložnosti, ki jo ponuja (sicer povsem jasna) sprememba zakonodaje. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da so nekatere napačne interpretacije zašle tudi v sodno prakso slovenskih sodišč.

Ena izmed obrambnih možnosti, ki jih ima tožena stranka na voljo v pravdnem postopku, je vložitev nasprotne tožbe.

Kdaj ima gradba takšne napake, da zadevajo njeno solidnost in zakaj je sploh pomembno, ali gre za napake te vrste? Kdo je odgovoren za takšne napake in pod katerimi pogoji? Na kaj je potrebno paziti pri uveljavljanju odprave teh napak?

Višje sodišče v Ljubljani se je v nedavno izdani sodbi opredelilo do zanimivega vprašanja, ali grafični prikazi rezultatov anket glede podpore kandidatom na volitvah izpolnjujejo pogoje za avtorsko delo po 5. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).

Bliža se VN v Austinu, od zadnje dirke v Suzuki pa se je v svetu Formule 1 zgodilo marsikaj, kar lahko vpliva na aktualno, naslednjo ali pa celo prejšnjo sezono. V dirkaškem smislu seveda zaradi letošnje absolutne dominance Red Bull Racinga in Maxa Verstappna do sprememb ne prihaja, pač pa je FIA (Federation Internationale de l'Automobile) objavila ugotovljene kršitve v zvezi z upoštevanjem proračunske kapice (»Cost Cap«), ki jo ekipe morajo spoštovati. To pa hkrati tudi pomeni, da smo na za komentiranje Formule 1 končno spet na vrsto prišli tudi pravniki. Zadeva je namreč kočljiva, saj je Max Verstappen v lanski sezoni za mišjo dlako osvojil naslov prvaka v zadnjem krogu sezone, lahko pa ga doleti kazen, ki bi retroaktivno lahko vplivala na pretekli športni rezultat (športna kazen).

V Republiki Sloveniji, kot vsaki drugi moderni demokratični državi, je zagotovljena svoboda izražanja, ki predstavlja eno najpomembnejših, če ne celo najpomembnejšo svoboščino. Ustava Republike Slovenije tako v 39. členu določa, da je vsakomur zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.

V predmetnem prispevku na kratko obravnavam eno izmed bolj znanih odločitev Vrhovnega Sodišča Združenih držav Amerike, in sicer odločitev »Hustler Magazine, Inc. proti Falwellu (1988)«, s katero je Vrhovno sodišče ZDA odločilo, da prvi (pravica do svobodne izražanja) in štirinajsti (enakopravnost) amandma Ustave ZDA javnim osebnostim prepovedujeta izterjavo odškodnine za delikt namernega razžalitve (povzročitve čustvene stiske), če je čustveno stisko povzročila karikatura, parodija ali satira javne osebe, ki je razumen človek ne bi razumel kot resnične.

Vsekakor na drugi strani luže velja popolnoma drugačen pravni sistem, kot ga poznamo v kontinentalni Evropi, pa je vendarle odločitev tako pomembna in celostna, da si njena obravnava vsekakor zasluži mesto v diskurzu glede pravice do svobode izražanja, tudi v kontinentalni Evropi, zlasti v času diktature t.i. »politične korektnosti«.

Pogosto naletim na vprašanje, kako lahko prednik na najbolj optimalen način dokončno uredi zapuščinske zadeve še pred svojo smrtjo. Predniki namreč z željo, da po njegovi smrti med potomci ne bi prihajalo do zapuščinskih prepirov, pogosto želijo z darilno pogodbo, za čas njihovega življenja svoje premoženje razdeliti med svoje potomce, ne vedo pa, da precej bolj praktičen in »trden« način običajno predstavlja izročilna pogodba.

Z Incoterms oz. International Commercial Terms opredeljujemo zbirko tipskih pogodbenih klavzul o transportu blaga, ki jih pogodbeni stranki po lastni presoji lahko vključita v kupoprodajno pogodbo in tako z eno izmed klavzul, ki jih zbirka vsebuje, določita medsebojne obveznosti v postopku transporta predmeta kupoprodajne pogodbe. Z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v prodajno pogodbo se stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Cilj klavzul Incoterms je poenotenje pravil razlage najpomembnejših trgovinskih pojmov, uporabljenih v mednarodni trgovini.

Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o. iz Ljubljane vabi k sodelovanju odvetnika. Priložnost za rast in razvoj potenciala, odlično delovno okolje, nagrajevanje rezultatov, pravni izzivi, izpopolnitev vaših spretnosti in sodelovanje na zanimivih projektih.

Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice je posebno razpolagalno pravno dejanje zemljiškoknjižnega lastnika, s katerim se varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice. Z zaznambo se torej zavaruje bodoča pridobitev pravic, pri čemer v času zaznambe razpolaganja še ni oziroma še niso izpolnjeni pogoji za vknjižbo. Prispevek obravnava glavne značilnosti instituta zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in vprašanje možnosti vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe, kljub temu da je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve.

Pogosto se pri načrtovanju potovanj obračamo tudi na ponudnike turističnih aranžmajev, ki vključujejo različen spekter storitev. Tako lahko organizacijo in izvedbo potovanja prepustimo ponudnikom turističnih storitev in v ta namen sklenemo pogodbo o organiziranju potovanja.

Tekom potovanja pa lahko pride do situacij, ko storitve, ki jih je dopustnik deležen na potovanju, ne ustrezajo tistim, ki jih je pogodbeno dogovoril z organizatorjem potovanja. V takšnih primerih se zastavljajo vprašanja glede uveljavljanja kršitev pogodbe in nastale škode.

V prejšnjem prispevku smo obravnavali splošne značilnosti in različne oblike odškodninske odgovornosti države, kot le-ta izhaja iz 26. člena Ustave RS. Za bolj nazorno ponazoritev pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da odgovornost za škodo lahko pripišemo državi, pa se v nadaljevanju prispevka osredotočam na javno zelo odmeven primer, čigar »pravni del« pa vseeno ni požel toliko zanimanja. Govorim o odgovornosti Republike Slovenije za škodo, ki je nastala zaradi storitve umora slovenskega serijskega morilca Silva Pluta. Kot že v prejšnjem delu omenjeno je država odškodninsko odgovorna za škodo, ki izvira iz protipravnega ravnanja državnih organov, ki so povezana z izvrševanjem oblasti. O oblastnem ravnanju nedvomno govorimo pri nalogi države preganjati kazniva dejanja, saj si država pridržuje monopol nad prisilo, tj. (tudi) pri delovanju policije.

Javna oblast sprejema številne akte in opravlja določena (materialna) dejanja s katerimi lahko, bolj kot kdorkoli drug, močno posega v pravice državljanov. Pri izvajanju svojih oblastnih nalog pa tudi ni redkost, da določenemu posamezniku zaradi tega nastane škoda, vsled česar se le-ta znajde v zahtevni situaciji, saj se pri uveljavljanju povrnitve nastale škode mora soočiti zoper precej »močnejši« državni aparat, kjer je že zaradi narave oblastnih ravnanj težko ugotoviti že povzročitelja škode ter na kakšen način in v kolikšni meri je prispeval k nastanku škode. Potrebno pa ločevati odgovornost države za akte poslovanja (enostranski in dvostranski pravni posli; npr. država kot delodajalec), kjer ni nobenega razloga, zakaj se ne bi uporabljala splošna pravila civilnega prava in odgovornostjo države za akte oblasti, s katero se ukvarja predmetni prispevek, ki podaja splošen oris posebnih pravil odškodninske odgovornosti javnih oblastim kjer pojasnjujem odgovornost javne oblasti, ki so posledica njenega protipravnega ravnanja (oz. opustitve pravno pravilnega ravnanja).

Združenje SAZOR GIZ k. o. in Gospodarska zbornica Slovenije sta 6. decembra 2021 podpisala Skupni sporazum o fotokopiranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Sloveniji, ki je pričel veljati 25. decembra 2021. Kaj ureja sporazum in kakšne so posledice sklenitve sporazuma za slovenska podjetja v praksi?