Naročnik ni zavezan, da mora postopek javnega naročila končati z oddajo javnega naročila enemu izmed ponudnikov, ki so oddali dopustno ponudbo. Poleg situacije, ko naročnik vse prejete ponudbe zavrne kot nedopustne na podlagi določb 89. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: »ZJN-3«) ima naročnik namreč tudi možnost, da vse ponudbe zavrne iz razlogov na njegovi strani.

Vsakodnevno lahko preko spletnih platform, kot sta Youtube ali Netflix, dostopamo do najrazličnejših video vsebin, ki so zaščitene kot avtorska dela. Za njihov ogled je včasih treba plačati naročnino, pogosto pa so nam na voljo tudi povsem brezplačno. Dokler si takšne vsebine ogledujemo doma, nam za privatno uporabo avtorskih del ni treba plačati dodatnega avtorskega nadomestila, niti pridobivati dovoljenja avtorjev oziroma imetnikov pravic. Toda, ali je uporaba video vsebin prosta tudi takrat, ko jih predvajamo javno?

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (Uradni list RS, št. 34/17, v nadaljevanju ZVEtL-1) v definiciji pripadajočega zemljišča uporablja pretekli čas in individualno pripadajoče zemljišče definira kot tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003. Z uporabo preteklega časa tako jasno sporoča, da je lastninska pravica že pred uveljavitvijo ZVEtL-1 prešla na pridobitelja in se v konkretnem nepravdnem postopku ugotovitve obsega pripadajočega zemljišča le še ureja zemljiško oziroma katastrsko stanje.

Pogodbeni stranki se lahko za utrditev nedenarnih obveznosti dogovorita za plačilo pogodbene kazni, ne glede na nastanek škode. Prispevek obravnava vprašanje, pod katerimi pogoji in v kakšni višini lahko upnik pogodbeno kazen uveljavlja.

Založniške pogodbe urejajo razmerja med avtorji, ki si želijo svoje avtorsko delo izdati (tj. ponuditi javnosti), ter založniki, ki se ukvarjajo z založniško dejavnostjo in z izdajo del ustvarijo določen dobiček, iz katerega poplačajo sebe in avtorja.

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (v nadaljevanju: »ZPPDej«) je prenovil vsebino dejavnosti ter namesto dveh dejavnosti (A - pogrebna in pokopališka dejavnost ter B - dejavnosti urejanja grobov) oblikoval tri: (1) pogrebno dejavnost, (2) pogrebno dejavnost 24 urne dežurne službe, ki se opravlja kot obvezna gospodarska javna služba in (3) pokopališko dejavnost, ki je v pristojnosti občine oz. se opravlja kot občinska izbirna gospodarska javna služba.

Kljub temu, da je aktualna ureditev povsem jasna, je zaradi navedene liberalizacije trga v praksi prišlo do precej polemik in napačnih interpretacij glede vprašanja kaj spada in kaj ne spada v sklop obvezne gospodarske javne službe 24-urne dežurne službe, ki pa so po mojem stališču produkt izkoriščanja priložnosti, ki jo ponuja (sicer povsem jasna) sprememba zakonodaje. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da so nekatere napačne interpretacije zašle tudi v sodno prakso slovenskih sodišč.

Ena izmed obrambnih možnosti, ki jih ima tožena stranka na voljo v pravdnem postopku, je vložitev nasprotne tožbe.

Kdaj ima gradba takšne napake, da zadevajo njeno solidnost in zakaj je sploh pomembno, ali gre za napake te vrste? Kdo je odgovoren za takšne napake in pod katerimi pogoji? Na kaj je potrebno paziti pri uveljavljanju odprave teh napak?