Neffat law blog

 
Razvrsti po:
 
  • Nujni deleži v primeru dedovanja

    09.07.2020

    Zapustnik o svojem premoženju načeloma odloča svobodno. Vendar pa je svoboda razpolaganja omejena z institutom dednega prava, in sicer gre za tako imenovani nujni delež. V kolikor zapustnik svoje premoženje podari pred smrtjo ali pa ga z oporoko nameni drugemu dediču, imajo tisti, ki so nujni dediči, kljub temu pravico do dedovanja nujnega deleža po zapustniku.
    Preberite več > Več »
     
  • Okoljevarstveno soglasje

    09.07.2020

    Skladno z Zakonom o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-1) se skrbi za varstvo okolja pred obremenjevanjem, prav tako pa se med drugimi skrbi tudi za ukrepe varstva okolja. Ker ima torej okolje poseben status, ki se varuje z zakonom, je potrebno, da se pred posegi, ki bi lahko pomembno vplival na okolje oceni, kako bi ta poseg vplival na okolje. To presojo izvede pristojna agencija, ki je organ v sestavi ministrstva, ki v posebnem upravnem postopku ugotovi, ali so za okolje posledice posega sprejemljive, v tem primeru se izda potrebno okoljevarstveno soglasje, ali ne, pri čemer se zavrne izdaja okoljevarstvenega soglasja.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali je dopustno povečanje osnovnega kapitala insolventne družbe z denarnimi in hkrati tudi stvarnimi vložki?

    03.07.2020

    V tem članku bomo za vas odgovorili na vprašanje, ali je v skladu z določili ZFPPIPP v primeru insolventnosti družbe zunaj sodnega postopka zaradi insolventnosti možno zgolj povečanje osnovnega kapitala z denarnimi vložki, ali je možna tudi kombinacija stvarnih in denarnih vložkov.
    Preberite več > Več »
     
  • FDI: screening on the grounds of security or public order

    03.07.2020

    In relation to foreign direct investments, the Regulation (EU) 2019/452 of the European Parliament and of the Council establishing a framework for the screening of foreign direct investments into the Union (hereinafter: “the FDI Screening Regulation”) has already been in force since the 10 April 2019 but will be applied from the 11 October 2020. The FDI Screening Regulation establishes a framework for the screening by Member States of foreign direct investments into the Union on the grounds of security or public order and for a mechanism for cooperation between Member States, and between Member States and the Commission, with regard to foreign direct investments likely to affect security or public order. It includes the possibility for the Commission to issue opinions on such investments. Furthermore, nothing in the FDI Screening Regulation will limit the right of each Member State to decide whether or not to screen a particular foreign direct investment within the framework of this regulation.
    Preberite več > Več »
     
  • Izločitev dokazov zaradi kršitve »plain view« doktrine pri preiskavi elektronskih naprav

    03.07.2020

    »Plain view« institut je v slovensko zakonodajo prišel iz anglosaškega tipa kazenskega postopka ter omogoča, da policisti pri hišni, osebni preiskavi ali preiskavi elektronskih naprav zasežejo predmete, ki niso v neposredni povezavi s kaznivim dejanjem, za katerega je bila izdana odredba za hišno ali osebno preiskavo ali preiskavo elektronske naprave. V ZKP navedeno izjemo od pravila urejata 217. člen in dvanajsti odstavek 219.a člena. Slednji se nanaša na področje preiskave elektronskih naprav.
    Preberite več > Več »
     
  • Prenos (dela) podjetja in pravni položaj delavcev – sprememba delodajalca (75. člen ZDR-1) ali odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (92. člen ZDR-1)

    29.06.2020

    Določba 75. člena ZDR-1 se nahaja znotraj II. poglavja ZDR-1, ki govori o pogodbi o zaposlitvi, nanaša pa se na institut spremembe delodajalca. V prvem odstavku 75. člena ZDR-1 je opredeljen pojem spremembe delodajalca oziroma vezano na to posebno varstvo delavcev. V primeru, ko podjetje ali del podjetja s pravnim prenosom (na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe) ali zaradi združitve ali delitve delodajalca prenosnika preide od delodajalca prenosnika k delodajalcu prevzemniku (npr. k holdingu), to za delavce, ki delajo v tem podjetju ali delu podjetja, pomeni spremembo delodajalca.
    Preberite več > Več »
     
  • Najem poslovnega prostora in njegovo prenehanje

    28.05.2020

    V Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ) je urejena zakupna oziroma najemna pogodba. Kot določa 587. člen OZ se z zakupno (najemno) pogodbo zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku (najemniku) izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno zakupnino (najemnino).
    Preberite več > Več »
     
  • Vzpostavitev sistema videonadzora brez privolitve posameznikov – test zakonitega interesa

    28.05.2020

    Stanovalec v večstanovanjski stavbi v Romuniji je proti združenju etažnih lastnikov vložil predlog, da se videonadzor v skupnih delih stavbe izklopi, saj je trdil, da nameščen videonadzorni sistem pomeni kršitev pravice do zasebnega življenja. Za nameščen videonadzorni sistem je združenje sicer priznalo, da je nezakonit, vendar je pri tem poudarilo, da je nameščen zaradi vandalizma, ki se je v skupnih delih stavbe večkrat dogajal. Poudarili so tudi, da vandalizma niso mogli preprečiti s prej nameščenimi posebnimi sistemi za vstop v stavbo.
    Preberite več > Več »
     
  • Veljavnost privolitve v primeru »piškotnih zidov«

    20.05.2020

    Varovanje osebnih podatkov je ena od človekovih pravic, prav tako to v zadnjem času predstavlja eno izmed aktualnejših tem, saj se z osebnimi podatki srečujemo na vseh področjih. Večkrat se pojavlja vprašanje, kako se lahko ti zakonito obdelujejo.
    Preberite več > Več »
     
  • Drugi protikoronski zakon za zagotovitev likvidnosti podjetij ter državna poroštva

    11.05.2020

    Državni zbor je na seji dne 28.04.2020 sprejel nov interventni Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE), ki je začel veljati in se uporabljati od dne 01.05.2020. S tem zakonom, ki določa finančni instrument poroštva Republike Slovenije za najem bančnih kreditov, se po mnenju Vlade zagotavlja potrebna likvidnost slovenskemu gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 in s tem preprečuje hujša gospodarska škoda, ki bi lahko nastala. Za zagotavljanjem nujne likvidnosti slovenskemu gospodarstvu se hkrati zagotavlja zadostna srednjeročna likvidnosti v bančnem sistemu in optimizacija izrabe sicer že v veliki meri uporabljenega fiskalnega prostora proračuna Republike Slovenije.
    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID - 19": Varstvo okolja

    17.04.2020

    Podaljšanje rokov glede obveznosti poročanja
    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID - 19": Vračilo prejetih sredstev

    17.04.2020

    Zakon v 99. členu vzpostavlja naknadni nadzor upravičenosti do pomoči, prejete na podlagi poenostavljenih postopkov in tudi predhodnih ocen posledic zaradi epidemije virusa COVID-19.
    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID - 19": Izvajanje javnih storitev

    17.04.2020

    Vlada Republike Slovenije je zaradi epidemije virusa COVID-19 začasno prepovedala izvajanje nekaterih storitev, med katerimi so tudi javne storitve.
    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID - 19": Izvršba in osebni stečaj

    17.04.2020

    Novi protikorona mega zakon za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo za čas od uveljavitve zakona do 31. 5. 2020 med ukrepi za izboljšanje socialnega položaja ljudi, še posebej tistih z nizkimi pokojninami, ki so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljeni nevarnosti epidemije, določa prejem določenih prejemkov, na primer nadomestila za brezposelnost, ki ga avtomatično prejme delavec, ki v času epidemije izgubi službo ali solidarnostni dodatek za upokojence.
    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID - 19": Ukrepi s področja javnega naročanja

    17.04.2020

    Izključitev uporabe določb o mejnih vrednostih po ZJN-3 oziroma sprememba mejnih vrednosti za javna naročila
    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID - 19": Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma

    17.04.2020

    ZIUZEOP v 87. členu določenim kategorijam zavezancev omogoča začasno prilagojen način izvedbe pregleda stranke po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16 in 81/19, v nadaljnjem besedilu: ZPPDFT-1)
    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID - 19": Upravljanje z vodami

    17.04.2020

    Zakona uvaja oprostitev plačila vodnega povračila in plačila za vodno pravico za imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, in za dejavnost bazenskih kopališč.
    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID - 19": Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana

    17.04.2020

    Zakon nosilcem ali članom kmetijskih gospodarstev, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje, kar pomeni, da jim ta dejavnost predstavlja glavni poklic, in ki so zboleli zaradi virusa COVID-19, omogoča finančno pomoč zaradi nezmožnosti za delo.
    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID - 19": Plače in nadomestila plač ter premestitve v javnem sektorju

    17.04.2020

    Ali je lahko javni uslužbenec premeščen na drugo delovno mesto in kakšne ima pravice?

    Javni uslužbenec je v času epidemije lahko premeščen na drugo delovno mesto, celo brez njegovega soglasja.

    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID - 19": Odlog plačila obveznosti kreditojemalcev

    17.04.2020

    Protikorona mega zakon dopolnjuje interventni zakon o odlogu plačila obveznosti kreditojemalcev, tako da dodatno definira značilnost odloga plačila v prvem odstavku 5. člena (ZIUOPOK).
    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID - 19": javne finance

    16.04.2020

    Plačilni rok za neposredne in posredne uporabnike proračuna za plačila zasebnim subjektom.

    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID - 19": Kako se plačajo obroki predhodne akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti in akontacije davka od dohodkov pravnih oseb?

    16.04.2020

    Obroka predhodne akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti in obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju po uveljavitvi tega zakona do 31. maja 2020, se ne plača.
    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID - 19": Množično vrednotenje nepremičnin

    16.04.2020

    Novi protikorona mega zakon je posegel tudi na to področje ter določil zamik rokov na področju množičnega vrednotenja nepremičnin, kar pomeni, da se bodo novo določene posplošene vrednosti nepremičnin začele javno izkazovati šele 1. 1. 2021. Posplošene vrednosti množičnega vrednotenja nepremičnin bi morale sicer začeti veljati že 1. 4. 2020.

    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID - 19": Socialno varstvo, pravice iz javnih sredstev in uveljavljanje pravic iz naslova starševskega varstva

    16.04.2020

    Kdo je upravičen do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence in v kakšni višini?

    Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka so vsi upokojenci, ki imajo stalno šrebivališče v Republiki Sloveniji in imajo pokojnino 700,00 EUR ali manj.

    Preberite več > Več »
     
  • Kaj prinaša novi protikorona mega zakon na področju javnega naročanja?

    14.04.2020

    Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) ali t.i. »protikorona mega zakon«, ki ga je Državni zbor sprejel dne 2. 4. 2020, veljati pa je začel dne 11. 4. 2020, je s svojimi ukrepi posegel tudi na področje javnega naročanja. V nadaljevanju vam predstavljamo ključne zadeve.
    Preberite več > Več »
     
  • Protikorona mega zakon - predstavitev sklopov ukrepov

    07.04.2020

    Državni zbor je dne 2. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) ali t.i. »protikorona mega zakon«. Zakon na dan priprave te objave še ni objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in še ne velja. Se pa njegova objava pričakuje v prihodnjih dneh. Zakon bo pričel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID-19": sodne, upravne in druge javnopravne zadeve

    06.04.2020

    Zakon ureja začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi, drugimi javnopravnimi zadevami in zadevami na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Uresničevanje pravic je zaradi omejitev delovanja sodnih in upravnih organov otežena, mnogokatera pravica je vezana tudi na roke, znotraj katerih mora posameznik začeti s postopki, sodišča in upravni prgani pa sprejeti odločitve. Zakon tako ureja zlasti tek rokov, nujne zadeve, vročanje in delovanje organov.
    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID-19": javnofinančno področje

    06.04.2020

    Epidemija SARS–CoV–2 (COVID–19) je in bo prizadela celotno gospodarstvo, zaradi česar je bilo za blaženje njenih posledic potrebno sprejeti določene ukrepe na javnofinančnem področju. V ta namen je Državni zbor sprejel Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, s katerim je začasno uredil:

    • postopke za pobiranje davkov, ki zagotavljajo zavezankam ali zavezancem lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti;
    • ukrepe na področju izvrševanja proračuna ter rokov za predložitev premoženjskih bilanc, zaključnih računov in letnih poročil.
    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID-19": odlog plačila obveznosti kreditojemalcev

    06.04.2020

    Če ste se zaradi negativnih posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije znašli v finančnih težavah, lahko na podlagi tega zakona zaprosite za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe.
    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID-19" na področju plač in prispevkov

    04.04.2020

    V času epidemije SARS–CoV–2 (COVID–19) je državni zbor sprejel več zakonov, ki bi omilili negativne posledice, ki so nastale zaradi epidemije. Eden izmed zakonov je tudi Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), ki predvsem zasleduje namen ohranjanja delovnih mest zaradi posledic, ki jih je prinesla epidemija nalezljive bolezni SARS–CoV–2.
    Preberite več > Več »
     
  • Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja

    09.03.2020

    Kazenska odgovornost se uveljavi zoper pravno osebo za kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil v imenu, na račun ali v korist pravne osebe in je v zakonu, ki ureja odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja navedeno, da je pravna oseba zanj odgovorna. Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je načeloma urejena v 42. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1). Podrobnejšo ureditev odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja pa KZ-1 prepušča Zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD). Slednji določa pogoje za kazensko odgovornost pravnih oseb, kazni, opozorilne sankcije oziroma varnostne ukrepe ter pravne posledice obsodbe za pravne osebe.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali se uvaja nov razlog za ničnost znamke in kaj predstavlja slabo vero pri prijavi znamke? Nova sodna praksa EU

    28.02.2020

    Družbe Sky so zoper družbe Skykick v Združenem kraljestvu vložile tožbo zaradi kršitve znamk na podlagi štirih figurativnih in besednih znamk Skupnosti ter ene nacionalne besedne znamke, ki so bile registrirane za širok razpon razredov storitev in blaga. Družba Sky se za namene svoje tožbe zaradi kršitve opira na registracijo svojih znamk za proizvode iz razreda 9 v smislu nicejske klasifikacije, in sicer za računalniško programsko opremo, računalniško programsko opremo, ki se dobavlja z interneta, telekomunikacijsko programsko opremo in naprave, ki omogočajo povezavo s podatkovnimi bazami in internetom, shranjevanje podatkov in storitve iz razreda 38 v smislu te klasifikacije, in sicer telekomunikacijske storitve, storitve elektronske pošte, storitve internetnega portala ter informacijske storitve, ki omogočajo ogled in pridobivanje informacij, sporočil, besedil, zvokov, slik in podatkov prek računalnika ali informacijske mreže.
    Preberite več > Več »
     
  • Prevozna pogodba v cestnem prometu - Solidarna odgovornost naročnika in pošiljatelja ali prejemnika, ki ni hkrati naročnik prevoza, za plačilo voznine prevozniku?

    24.02.2020

    V okviru transportnega prava je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi VSRS Sodba III Ips 36/2019 z dne 24.09.2019 razlagalo sporno zakonsko besedilo petega odstavka 110.a člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2), ki določa solidarno odgovornost naročnika in pošiljatelja ali prejemnika, ki ni hkrati naročnik prevoza, za plačilo voznine prevozniku. Zakonodajalec je namreč s to določbo poskušal preprečiti posledice veriženja pogodb, ko sklenitelj prevozne pogodbe nastopa za račun pošiljatelja na podlagi njunega mandatnega razmerja. Vzpostavitev solidarne odgovornosti je utemeljena na povečevanju negotovega položaja prevoznika zaradi verige mandatnih razmerij. V skladu z namenom zakonodajalca je treba omenjeno določbo razlagati tako, da se učinka solidarne odgovornosti ne širi tudi na udeležence drugih pogodbenih razmerij, ki niso bila na navedeni način vzročno povezana s sklenjeno prevozno pogodbo.
    Preberite več > Več »
     
  • Potrošniški spori s čezmejnim elementom

    24.02.2020

    V današnjem globalnem svetu, kjer je povezovanje s tujino skoraj neizogibno, je mednarodni element v pravnih razmerjih vsakdanjik posameznikov. Pri tem pa lahko fizična oseba vstopi v pravno razmerje s pravno osebo, ki opravlja svojo pridobitno dejavnost na trgu. Posebni položaj predvideva že naš Zakon o pravdnem postopku, vendar se uporablja samo v primerih, kjer imata tožnik in toženec stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Vprašanje pa se pojavi, kam vložiti tožbo, v kolikor je ena stranka v položaju potrošnika s stalnim prebivališčem v državi članici Evropske unije in je v pravnem razmerju prisoten pravno relevanten čezmejni element? Katero je merodajno pravo v potrošniških sporih? Vse posebnosti potrošniškega spora s čezmejnim elementom bodo predstavljene v nadaljevanju te blog objave.
    Preberite več > Več »
     
  • SODNA PRAKSA: Kdo krije stroške transporta nagrobnih sveč? VSRS Sodba III Ips 39/2019

    28.01.2020

    Vrhovno sodišče Republike Slovenije je dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je upoštevaje Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (ki je sicer že prenehala veljati) strošek transporta nagrobnih sveč strošek nosilca skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami ali izvajalca javne službe. Oprlo se je predvsem na peti odstavek 9. člena stare Uredbe, ki pa je po vsebini identičen petem odstavku 6. člena sedaj veljavne Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah . Glede na navedeno je tako sodna praksa VSRS Sodba III Ips 39/2019 z dne 22. 10. 2019 relevantna tudi za vse novejše primere, torej za tiste, za katere se upošteva novejša Uredba, ki je pričela veljati dne 04.05.2019.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali lahko ustno odpovemo trajno pogodbeno sodelovanje - 2. del, SODNA PRAKSA: VSRS Sodba in sklep II Ips 14/2019 z dne 07.11.2019

    20.01.2020

    Odvetniška družba Neffat je, v okviru postopka revizije, predmetno vprašanje zastavila Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije. Slednje je povsem sledilo našim argumentom in nedavno odločilo v prid naše stranke ter v Sodbi in sklepu II Ips 14/2019 z dne 07.11.2019 odgovorilo na pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vse do tega trenutka še ni obstajala.
    Preberite več > Več »
     
  • Večna dilema odškodninskih zahtevkov: ALI STOPNICE PREDSTAVLJAJO NEVARNO STVAR?

    20.01.2020

    Stopnice med večstanovanjskimi bloki, ki so dotrajane in na več mestih odkrušene ter zavoljo sneženja in nizkih temperatur zasnežene, poledenele in spolzke, lahko predstavljajo nevšečnost za marsikoga. Ob vsakdanjem hitenju se lahko posamezniku razmeroma hitro pripeti škodni dogodek, pri katerem se na takšnih stopnicah poškoduje. Pa je res utemeljeno, da odškodnino za primer takšnega škodnega dogodka oškodovanec zahteva od posamezne občine, kot lastnika zemljišča, in sicer na podlagi argumenta, da stopnice predstavljajo nevarno stvar in zato občina odgovarja že na podlagi objektivne odgovornosti? O tem je nedavno presodilo Vrhovno sodišče v eni od svojih pomembnejših sodb dne 24. 10. 2019 (VSRS Sodba II Ips 251/2018).
    Preberite več > Več »
     
  • Ali se vloga za izdajo OVS lahko umakne po tem, ko ARSO zavrne zahtevek za izdajo OVS?

    13.01.2020

    Nosilec nameravanega posega iz 51. člena ZVO-1 mora ministrstvo (ARSO) za izdajo okoljevarstvenega soglasja zaprositi z vlogo in priložiti projekt ter poročilo o vplivih na okolje. V postopku presoje vplivov na okolje, katerega končni rezultat je lahko izdaja okoljevarstvenega soglasja (OVS), lahko pride tudi do položaja, da se zahtevek za izdajo OVS zavrne. Interes stranke (nosilca nameravanega posega v okolje) bi lahko bil, da se zahteva umakne, ne da bi prišlo do vsebinske odločitve o njeni vlogi. Vprašanje je, kdaj najpozneje stranka lahko še umakne vlogo za izdajo OVS in kakšne posledice takšen umik ima.
    Preberite več > Več »
     
  • Namen instituta neobičajno nizke ponudbe v postopkih javnega naročanja

    13.11.2019

    Neobičajno nizka ponudba je kot eden izmed elementov (ne)dopustnosti ponudbe definirana v 86. členu ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik v primeru, če meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove zahteve ponudba neobičajno nizka glede na cene na trgu ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, preveriti, ali je neobičajno nizka in od ponudnika zahtevati, da pojasni ceno ali stroške v ponudbi. V tokratnem blog prispevku predstavljamo obveznosti naročnika, ko se v postopku javnega naročila sreča s ponudbo ponudnika, ki vsebuje neobičajno nizko ceno.
    Preberite več > Več »
     
  • Postopek ustanovitve zasebnega zavoda

    13.11.2019

    Zavod ima v pravnem prometu pravno subjektiviteto, ki je lahko pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ustanovljena za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Posebnost pri zavodu je predvsem v tem, da ni predvidenega ustanovnega kapitala. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da omejitev v zvezi z opravljanjem nepridobitne dejavnosti ni absolutna, saj lahko na podlagi drugega odstavka 18. člena opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.
    Preberite več > Več »
     
  • Znamka – presoja podobnosti

    12.11.2019

    Kot znamka se lahko registrira kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati. Pri tem ZIL-1 našteva besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov.
    Preberite več > Več »
     
  • Glavni sodni postopek o sporu je zaradi neuspešnega izida zaključen – kako lahko dosežemo izbris zaznambe spora v zemljiški knjigi?

    07.11.2019

    V praksi skoraj vedno, ko se v sodnem postopku odloča o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini, tožnik oz. predlagatelj skladno s tem, zoper sporno nepremičnino predlaga tudi zaznambo spora v zemljiški knjigi. Na nepremičnino v lasti toženca oz. nasprotnega udeleženca to seveda vpliva negativno, saj ima zaznamba spora funkcijo vzdrževanja varnega pravnega prometa, s tem pa neposredno odvrača npr. potencialne kupce od nakupa na takšen način obremenjene nepremičnine. Sodni postopek se lahko konča za tožnika oz. predlagatelja tudi negativno, vendar kako lahko potem toženec oz. nasprotna stranka doseže izbris takšne zaznambe?
    Preberite več > Več »
     
  • Gradbeno dovoljenje - manjša odstopanja ali sprememba?

    30.10.2019

    Vprašanje glede dopustnih sprememb ter odstopanj od gradbenega dovoljenja med gradnjo v prejšnjem Zakonu o graditvi objektov – ZGO-1 ni bilo ustrezno rešeno. Ker ZGO-1 ni dovolj jasno uredil, katera odstopanja od gradbenega dovoljenja so možna oziroma v katerih primerih je potrebno gradbeno dovoljenje spremeniti, prav tako niti ni bilo bistvene razlike med postopkom izdaje novega gradbenega dovoljenja in njegovo spremembo, je v praksi pogosto prihajalo do številnih težav, s katerimi so se srečevali pristojni organi in investitorji. Dopustnost manjših odstopanj od gradbenega dovoljenja ter spremembo gradbenega dovoljenja zaradi večjih odstopanj od gradbenega dovoljenja sedaj veljavni GZ ureja v 66. in 67. členu.
    Preberite več > Več »
     
  • Odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja za škodo, ki izhaja iz vložene izpodbojne tožbe po določbah ZFPPIPP

    27.10.2019

    Izpodbojni zahtevek je potrebno uveljavljati s tožbo, kjer stečajni upravitelj zahteva, da se razveljavijo učinki pravnega dejanja izpodbojnih dejanj v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje. Vendar lahko pri vložitvi izpodbojne tožbe pride do škode stečajnim upnikom. Vprašanje pa se tukaj pojavi, po kateri pravni podlagi lahko oškodovanec terja povračilo škode, ki mu je nastala zaradi vložitve izpodbojne tožbe po določbah ZFPPIPP ter kakšen je njegov položaj v postopku ugotavljanja odškodninske odgovornosti.
    Preberite več > Več »
     
  • Odškodninska odgovornost športnikov – 1. del

    18.10.2019

    Vsekakor je šport eden izmed aktivnostih, ki spremlja človekov vsakdan. Značilnost športa je, da ga pogosto spremljajo poškodbe in nezgode. V takšnih primerih se postavi vprašanje odškodninske odgovornosti, še posebej upoštevajoč dejstvo, da pri športu sodelujejo udeleženci v različnih vlogah. Ob poškodbi bo poklicni športnik zahteval povračilo škode na podlagi deliktne odškodninske odgovornosti. Za nas zanimivo je predvsem medsebojna odškodninska odgovornost športnikov v okviru športnega udejstvovanja. V zvezi z omejitvijo medsebojne odškodninske odgovornosti udeležencev razlikujemo dve skupini športov in sicer, paralelne športe, pri katerih načeloma ne bi prihajalo do telesnih kontaktov med udeleženci, ter športi z elementi boja, ki jih udeleženci izvajajo drug proti drugemu, pri katerih redoma oziroma celo neizogibno prihaja do telesnih stikov.
    Preberite več > Več »
     
  • Korporacijsko upravljanje oziroma corporate governance (CG)

    14.10.2019

    Ko govorimo »korporacijsko upravljanje« (corporate governance) govorimo o mehanizmu, kjer si vlagatelji zagotovijo nadzor nad tistimi, ki upravljajo z njihovimi finančnimi sredstvi. Ureja razmerja med upravljalci sredstev in delničarji (stakeholders) kot tistimi, ki so sredstva, finančna ali nefinančna, prispevali. S pomočjo mehanizmov se zmanjša nasprotje interesov med različnimi deležniki in znotraj posameznih skupin deležnikov podjetja. S samo koncentracijo lastništva v ospredje stopi zaščita malih delničarjev pred okoriščanjem s strani velikih. Korporacijsko pravo se dandanes vedno bolj ukvarja in rešuje probleme, ki nastajajo med delničarji samimi. Tako se je recimo v anglosaškem pravu razvila fiduciarna dolžnost večjih delničarjev nasproti malim delničarjem, ki omejujejo določene odločitve velikih delničarjev na škodo malih delničarjev.
    Preberite več > Več »
     
  • Želite svoje premoženje zapustiti le enemu potomcu?

    10.10.2019

    Svoje premoženje lahko že v času življenja s pogodbo prenesete na potomca (ali drugo osebo) oziroma ga razdelite med potomci (ali drugimi osebami). V tokratnem blog prispevku vam predstavljamo pravne značilnosti pogodbe o preužitku in izročilne pogodbe ter razlike med njima.
    Preberite več > Več »
     
  • Uvedba GPS sledenja za zaposlene – potrebni koraki

    10.10.2019

    Marsikatero podjetje se z namenom sledenja in določanja lokacij službenih vozil ter opravljenih poti ter s temi povezanimi časovnimi podatki odloči za uvedbo GPS sledenja. Pri tem mora pred uvedbo GPS sledenja upoštevati, da lociranje vozil in ljudi neizogibno pomeni obdelavo osebnih podatkov v podjetju zaposlenih delavcev. Kateri koraki so v takšnem primeru potrebni, da sta izvajanje GPS sledenja in obdelava osebnih podatkov zakonita?
    Preberite več > Več »
     
  • Obveznosti investitorja pri zagotavljanju ukrepov varstva in zdravja pri delu na gradbišču

    10.10.2019

    Naročniki oziroma investitorji ter izvajalci so pri izvajanju del na gradbiščih dolžni zagotavljati varnost in zdravje delavcev pri izvajanju del. V blog prispevku tokrat predstavljamo nekatere temeljne obveznosti investitorjev oziroma naročnikov po Gradbenem zakonu in Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, s katerimi zagotavljajo varnost in zdravje delavcev pri delu na gradbiščih.
    Preberite več > Več »
     
  • Court of Justice of the European Union confirmed rigorous requirements for valid cookie consent

    07.10.2019

    The General Data Protection Regulation (hereinafter: GDPR) is comprised of 99 Articles and 173 Recitals. With its entry into force, the issues of data processing became highly prominent. As many internet users are consumers, we would like to highlight the judgement of the Court of Justice of the European Union (hereinafter: CJEU or the Court of Justice) C–673/17 from 1st of October 2019. It explains the notion of “informed consent” and what kind of requirements are needed for it.
    Preberite več > Več »
     
  • Pravna sredstva v upravnem postopku

    02.10.2019

    Velikokrat se zgodi, da v upravnem postopku izdan pravni akt, pri katerem so bile kršene določene pravice udeleženca v postopku. Ta lahko v takšnem postopku vloži eno izmed pravnih sredstev, ki so na voljo v upravnem postopku, s katerim se preveri zakonitost odločitve v konkretnem postopku. V primeru ugotovljene kršitve, pa se le-ta kasneje tudi odpravi.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali je vračilo are pri nakupu novega stanovanja po ZVKSES zavarovano z bančno garancijo za vračilo kupnine?

    26.09.2019

    Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) določa pravila o prodaji stanovanj in enostanovanjskih stavb z namenom zaščititi končne kupce pred tveganjem neizpolnitve obveznosti investitorja oziroma vmesnega kupca kot prodajalca po prodajni pogodbi. Za zaščito končnih kupcev pred tveganji, da investitor oziroma vmesni kupec zaradi stečaja, plačilne nesposobnosti ali drugih razlogov ne bo izpolnil vseh obveznosti do končnih kupcev oziroma ne bo sposoben končnim kupcem vrniti plačanih obrokov kupnine v primeru razveze prodajnih pogodb, ZVKSES kot eno izmed zavarovanj predvideva tudi bančno garancijo za vračilo kupnine.
    Preberite več > Več »
     
  • How to obtain a single work and esidence permit in Slovenia

    12.09.2019

    Slovenian legislation has established the principle of »One stop shop« for foreigners, in which foreigners have possibility to start process of obtaining work and residence in one place.
    Preberite več > Več »
     
  • Kako ukrepati, ko vam grozi izvršba na nepremičnino, ki predstavlja vaš dom?

    05.09.2019

    Ste se znašli v dolgovih in vam grozi izvršba na stanovanje ali hišo v kateri živite? Berite dalje, če želite izvedeti, kako lahko zavarujete svoj dom in dolg iz izvršbe poplačate z drugimi sredstvi.
    Preberite več > Več »
     
  • Zavarovanje odgovornosti poslovodstva in nadzornih organov družb

    04.09.2019

    V zadnjih letih je zavarovanje odgovornosti poslovodstva in nadzornih organov (v nadaljevanju: D&O) postala temeljna sestavina poslovnega zavarovanja, pri čemer se približno 95 % podjetij s seznama Fortune 500 odloči za nakup zavarovalne police D&O. Pri vsakodnevnih tveganih poslovnih odločitvah, so člani poslovodstva ter nadzornih organov izpostavljeni morebitnim civilnopravnim tožbam (tj. odškodninska odgovornost v 263. členu ZGD–1 oziroma Business judgement rule), kazenski pregoni direktorjev (npr: zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. Členu KZ–1) ter preiskav nadzornih organov.
    Preberite več > Več »
     
  • Kaj pomeni »dokument« kot oblika informacije, ki je dostopna kot informacija javnega značaja?

    03.09.2019

    Pojem „dokument“, ki ga uporabi ZDIJZ za opredelitev oblike informacije, ki je dostopna kot informacija javnega značaja, je kot zakonski pojem predmet pravne razlage. Vprašanje, ali dokument kot informacija javnega značaja obstaja, je tako dejansko kot tudi pravno vprašanje. Če določena informacija ne obstaja v obliki dokumenta v smislu ZDIJZ, tudi ne more biti dostopna kot informacija javnega značaja, saj je organ ni dolžan na novo ustvariti. Prek pravne opredelitve pojma „dokumenta“ je zato določen tudi izhodiščni obseg informacij, ki so lahko ob izpolnjevanju ostalih zakonskih pogojev dostopne javnosti.
    Preberite več > Več »
     
  • Pravice (in obveznosti) distributerja ob prenehanju distribucijske pogodbe

    03.09.2019

    Distribucijska pogodba je ena od možnosti za uveljavitev blaga na trgu in se pogosto uporablja v razmerjih, kjer sta pogodbeni stranki iz različnih držav. Je ena izmed najbolj kompleksnih pogodb. Zakonodajno je redko urejena, zato na vprašanja, ki se odpirajo v praksi, odgovarja pravna teorija in sodna praksa. Tudi pri nas ni zakonsko urejena kot samostojen pogodbeni tip. V blog prispevku pa se posvetimo tudi pravicam in dolžnostim distributerja ob prenehanju distribucijske pogodbe.
    Preberite več > Več »
     
  • Snemanje telefonskih pogovorov z namenom nadzora nad kvaliteto dela klicnega centra

    29.08.2019

    Določena podjetja telefonska naročila, reklamacije in komunikacijo s svojimi strankami izvaja preko zunanjega klicnega centra. Ker želi preveriti, ali operaterji svoje delo opravljajo strokovno in kvalitetno, namerava uvesti snemanje telefonskih pogovorov, ki potekajo med kličočimi posamezniki in operaterji klicnega centra. Pri tem se postavi vprašanje, ali je snemanje pogovorov v klicnem centru sploh lahko namenjeno nadzoru kakovosti in primernosti komunikacije oseb v klicnem centru oziroma analizi in optimizaciji pogovora zunanjega klicnega centra.
    Preberite več > Več »
     
  • Pravica družbenika do informacij in vpogleda

    26.08.2019

    Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Preprečitvi situaciji, da bi poslovodja začel delovati mimo volje družbenikov, daje zakon družbenikom gospodarske družbe pravico, da kadarkoli od poslovodje zahtevajo informacije o delovanju družbe. Njena funkcija je predvsem v tem, da omogoča kontrolo vodenja poslov gospodarske družbe, možnost pridobitve dodatnih pojasnil k računovodskim izkazom, varstvo manjšinskih družbenikov, utrjevanje načela enakega obravnavanja in končno tudi integracija ter utrjevanje zaupanja med družbeniki.
    Preberite več > Več »
     
  • Predlog novele Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN)

    23.08.2019

    Dne 22. 08. 2019 je bil objavljen predlog novele Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Poglavitne rešitve je povečanje učinkovitosti pravnega varstva, neodvisnosti Državno revizijske komisije (v nadaljevanju: DKOM) in uvaja polno sodno varstvo zoper odločitve DKOM.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali je v lizing pogodbi dogovorjena odškodnina predmet obdavčitve z DDV?

    13.08.2019

    Sodišče Evropske Unije je 3. julija 2019 v zadevi C–242/18 obravnavalo pogodbeno dogovorjeno odškodnino v primeru predčasnega razdrtja pogodbe o lizingu. V pogodbi o lizingu je bilo določeno, da lahko lizingodajalec v primeru odpovedi pogodbe zaradi krivdne neizpolnitve od lizingojemalca zahteva, da plača odškodnino v višini vsote vseh neplačanih obrokov lizinga za celotno trajanje pogodbe.
    Preberite več > Več »
     
  • Ste zamudili (procesni) rok, ker ste bili na dopustu in niste dvignili sodne pošte?

    12.08.2019

    Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Naj že v začetku opozorimo, da zamuda ne pomeni podaljševanje oz. ponovno odprtje rokov, pač pa gre za vzpostavitev fikcije, da rok še ni bil zamujen. Kot je razvidno že iz naslova tega članka, predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko utemelji le zamuda procesnega roka, ne pa tudi materialnega. Kar zadeva procesnih rokov, je to, ali govorimo o zakonskem ali sodnem roku pomembno le z vidika, ali je stranki mogoče očitati, da s predlogom za podaljšanje roka ni sama preprečila nastanka zamude, saj so podaljšljivi namreč le sodni, ne pa tudi zakonski roki.
    Preberite več > Več »
     
  • Upravna odločba brez pravnega pouka

    12.07.2019

    Vodenje postopka in odločanje po Zakonu o splošnem upravnem postopku – ZUP je obvezno za upravne in druge državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi posameznikov, pravnih oseb in drugih strank (prvi odstavek 1. člena ZUP).
    Preberite več > Več »
     
  • Poznate svoje pravice kot manjšinski delničar (2. del)?

    11.07.2019

    V prejšnji blog objavi smo debatirali o uveljavljanju in varstvu svojih pravic kot manjšinski delničar. Tukaj izpostavljamo najpomembnejše pravice manjšinskih delničarjev.
    Preberite več > Več »
     
  • Poznate svoje pravice kot manjšinski delničar (1.del)?

    10.07.2019

    Sklepe za poslovanje družbe sprejmejo delničarji, ki predstavljajo določen delež v gospodarski družbi. To pomeni, da so manjšinski delničarji tisti delničarji, ki nimajo zadostnega vpliva na oblikovanje družbe in upravljanje njenih zadev. Posledično zaradi premajhnega vpliva in moči, da bi ubranili svoje interese, jim pri varstvu njihovih pravic pomaga zakonodaja in uveljavljanje določenih pravic v sodnem postopku.
    Preberite več > Več »
     
  • Okoljevarstveno dovoljenje: kršitev, inšpekcijski postopek, odvzem okoljevarstvenega dovoljenja in odgovornost za prekršek

    10.07.2019

    Upravljavec naprave ali obrata, ki razpolaga z okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD), mora skrbeti za to, da obratovanje naprave oz. obrata poteka v skladu s tem dovoljenjem. Kaj se zgodi, če upravljavec okoljevarstveno dovoljenje krši? Kakšne pristojnosti ima inšpektor? Ali lahko pride do odvzema okoljevarstvenega dovoljenja in pod kakšnimi pogoji?
    Preberite več > Več »
     
  • Kako postopek stečaja vpliva na izvršbo?

    09.07.2019

    Vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek, ki je bil začet pred začetkom stečajnega postopka, je odvisen od stanja izvršilnega postopka ob začetku stečajnega postopka. Stanje izvršilnega postopka je odvisno od procesnih dejanj, ki so bila opravljena do začetka stečajnega postopka.
    Preberite več > Več »
     
  • Kaj lahko stori vlagatelj v postopku javnega naročanja v primeru, če naročnik ne odloči o njegovem zahtevku za revizijo?

    08.07.2019

    V postopkih javnega naročanja je za vlagatelja zahtevka za revizijo zelo pomembno, da pozna določbo 28. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN. Slednja namreč ureja odločanje naročnika o zahtevku za revizijo in roke za sprejem odločitve.
    Preberite več > Več »
     
  • V zadnjem hipu – postopanje upravnega organa ob prejemu vloge z listinskim dokazom v tujem jeziku tik pred izdajo upravne odločbe

    26.06.2019

    V upravnem postopku sme stranka vse do izdaje odločbe dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve, razen v primeru, ko je izvedena ustna obravnava. Če dopolnjuje in pojasnjuje svoje navedbe po opravljeni ustni obravnavi, mora v skladu z 2. odstavkom 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) opravičiti, zakaj tega ni storila najkasneje na obravnavi. To pa pomeni, da lahko stranka (ali stranski udeleženec) vse do izdaje odločbe dopolnjuje svoje navedbe in organu posreduje nova dokazila, v kolikor so izpolnjeni zgoraj omenjeni pogoji.
    Preberite več > Več »
     
  • Pogodba o zaposlitvi z direktorjem d.o.o.

    24.06.2019

    Delovno razmerje je glede na določilo 1. odstavka 4. člena ZDR-1 razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Če je delodajalec pravna oseba, na primer družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), skladno s 1. odstavkom 20. člena ZDR-1 nastopa v imenu delodajalca njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali lahko ustno odpovemo trajno pogodbeno sodelovanje? 1. del

    21.06.2019

    Za obligacijska razmerja, ki so po naravi trajajoča, ni nujno, da je njihov čas trajanja določen že ob njihovem nastanku. Gre torej za razmerja za nedoločen čas, ki pa seveda niso neskončna. Kako torej pravilno odpovemo takšno razmerje? Je dovolj ustna notifikacija, ali je odpoved potrebno podati pisno?
    Preberite več > Več »
     
  • Kako (p)ostati luksuzen na spletu? Primer C-230/16 - Coty Germany

    14.06.2019

    Decembra 2017 je Sodišče EU (SEU ali Sodišče) izdalo težko pričakovano sodbo v primeru Coty (C-230/16), ki skupaj z izčrpnim sklepnim predlogom generalnega pravobranilca Wahla pojasnjuje nekatere dovoljene omejitve z vidika konkurenčnega prava pri selektivni distribuciji luksuznih izdelkov na spletu.
    Preberite več > Več »
     
  • Obdavčitev poslovanja z virtualnimi valutami (Bitcoin, Litecoin,...) z vidika DDV

    09.10.2017

    Virtualne (kripto) valute so znatno spremenile in tudi razširile možnosti plačilnih transakcij. Vsakodnevno nastajajo nove virtualne valute, pri čemer je tržna kapitalizacija samo najbolj znanih treh (Bitcoin, Ethereum, Litecoin) že skoraj dosegla 100 milijard ameriških dolarjev. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je 1. avgusta 2017 objavila pojasnilo glede obdavčitve poslovanja z virtualnimi valutami z vidika DDV, katerega ključni poudarki so predstavljeni v nadaljevanju. Virtualne valute (tudi kriptovalute) se ne štejejo za denarno sredstvo v smislu 7. točke 4. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih. Prav tako se virtualne valute ne štejejo za finančni instrument.
    Preberite več > Več »
     
  • Single residence and work permit for agents (representatives) of an undertaking

    01.09.2017

    The single residence and work permit (enotno dovoljenje za prebivanje in delo) allows foreign nationals from third (non EU) countries to enter Slovenia and find a residence, employment and work in Slovenia. Foreign nationals coming to Slovenia with the aim of finding employment, self-employment or work thus no longer need two separate permits.
    Preberite več > Več »
     
  • Užitkar, najemnik in stroški

    03.07.2017

    Užitek je ena izmed treh osebnih služnosti, ki jih Stvarnopravni zakonik (SPZ) ureja. V primeru stanovanjskih stavb in z njimi povezanimi stanovanjskimi razmerji je relevanten Stanovanjski zakon (SZ-1), ki pa o užitku ne pove nič dodatnega. Tudi Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) glede užitka na kmetijskih oz. gozdnih zemljiščih ne določa kaj posebnega.
    Preberite več > Več »
     
  • Odpadne nagrobne sveče – sistem ravnanja

    12.06.2017

    Vsako leto se v času dneva spomina na mrtve izpostavi problematika velike količine odpadnih nagrobnih sveč (ONS), ki se naberejo na in ob pokopališčih. Pri tem si mnogi zastavljajo vprašanje, kdo in na kakšen način mora poskrbeti za ravnanje z ONS in kdo nosi s tem povezane stroške.
    Preberite več > Več »
     
  • Katere prednosti v postopkih čezmejne izterjave prinaša evropski nalog za zamrznitev bančnega računa?

    21.03.2017

    Z dnem 18.1.2017 so v veljavo stopila nova pravila o zamrznitvi bančnih računov v EU, saj je Uredba (EU) št. 655/2014[1] uvedla evropski nalog za zamrznitev bančnega računa (ENZBR) z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah. ENZBR velja za vse države članice EU, razen za Veliko Britanijo in Dansko.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali je v družbah z omejeno odgovornostjo obvezna delitev bilančnega dobička (2. del)?

    15.02.2017

    Ta prispevek se navezuje na že objavljen zapis na našem blogu[1], ki je nastal na podlagi analize relevantnih določb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in takratnih odločitev sodišč. Od tedaj do danes se je sodna praksa spremenila, zato je potrebno na naslovno vprašanje ponovno odgovoriti.
    Preberite več > Več »
     
  • Ekonomska celota in prepovedani omejevalni sporazumi

    09.01.2017

    V skladu z določbo 6. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) so prepovedani in nični sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij (v nadaljnjem besedilu: sporazumi), katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije.
    Preberite več > Več »
     
  • Vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja v sodni register in prebitje registrske zapore

    13.12.2016

    Predmetni prispevek predstavlja zakonsko ureditev postopka vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, ki je imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90% osnovnega kapitala družbe, v sodni register in s tem povezan institut registrske zapore.
    Preberite več > Več »
     
  • Odmera letnega dopusta in regresa v primeru prenehanja delovnega razmerja med koledarskim letom

    28.10.2016

    Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) pridobi delavec pravico do letnega dopusta in regresa s sklenitvijo delovnega razmerja (1. odstavek 159. člena ZDR-1). V primeru, da delavec sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (1. odstavek 161. člena ZDR-1).
    Preberite več > Več »
     
  • Novela ZFPPIPP-G in ključne spremembe postopka osebnega stečaja

    31.08.2016

    Aprila 2016 je v veljavo stopila novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: »ZFPPIPP-G«), ki med drugim prinaša tudi številne spremembe na področju postopka osebnega stečaja.
    Preberite več > Več »
     
  • Posebna revizija in obveznosti uprave d.d.

    31.08.2016

    V zadnjem obdobju smo v delniških družbah priča številnim imenovanjem posebnih revizorjev, katerih cilj je preveriti vodenje posameznih poslov družbe, vključno s posli povečanja ali zmanjšanja osnovnega kapitala v preteklih petih letih. Cilj posebne revizije je predvsem v ugotovitvi morebitnih nepravilnosti pri vodenju poslov in potencialnega oškodovanja družbe, takšne ugotovitve revizorja pa lahko predstavljajo podlago za sprožitev postopkov zoper člane organov vodenja in nadzora družbe.
    Preberite več > Več »
     
  • Pravica delničarjev do obveščenosti

    31.08.2016

    Pravica delničarjev do obveščenosti na skupščini je urejena v 305. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: »ZGD-1«), ki določa, da mora poslovodstvo na skupščini dati delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda. Na vprašanja delničarjev z isto vsebino lahko da podatke v skupnem odgovoru. Pravica do obveščenosti velja tudi za pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami.
    Preberite več > Več »
     
  • Imenovanje direktorja v javnem podjetju, organiziranem kot d.o.o. z nadzornim svetom

    10.08.2016

    Nadzorni svet je organ kapitalske družbe, za katerega je značilna zlasti njegova nadzorna funkcija. Po volji družbenikov se lahko nadzorni svet oblikuje tudi v družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), tudi v javnem podjetju, organiziranem kot d.o.o. Pri tem se pojavi vprašanje, pod katerimi pogoji je nadzorni svet pristojen tudi za imenovanje direktorja oz. poslovodje v javnem podjetju in ali lahko kljub obstoju nadzornega sveta direktorja imenuje tudi lokalna skupnost ali republika kot ustanoviteljica javnega podjetja.
    Preberite več > Več »
     
  • Menedžerski odkup družbe (MBO, management buy-out)

    07.04.2016

    Pri menedžerskem odkupu je zastava nepremičnin ciljne družbe z namenom zavarovanja obveznosti iz posojila, najetega za nakup delnic ciljne družbe, prepovedana.
    Preberite več > Več »
     
  • Zaključek postopka javnega naročanja brez oddaje javnega naročila

    04.02.2016

    Sodišče EU je že v zadevi C 440/13 Croce Amica One Italia Srl proti Azienda Regionale Emergenza Urgenza zavzelo stališče, da naročnik na podlagi pravil nacionalne zakonodaje, ki dopušča možnost razveljavitve javnih razpisov ter načel preglednosti in enakega obravnavanja, ne more biti zavezan, da zaključi začet postopek za oddajo javnega naročila in da zadevno naročilo odda, tudi če ostane zgolj en ponudnik.
    Preberite več > Več »
     
  • Koncernski privilegij in nadomestilo za prikrajšanje znotraj dejanskega koncerna

    02.11.2015

    V razmerjih med obvladujočo in odvisno družbo velikokrat pride do situacije, ko želi obvladujoča družba na različne načine odvisno družbo pripraviti do tega, da sklene določen posel oziroma sprejme odločitev, ki sicer koristi in je v interesu obvladujoče družbe, vendar pa lahko povzroči škodo odvisni družbi.
    Preberite več > Več »
     
  • Izključitev družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo

    01.10.2015

    Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: »ZGD-1«) o vprašanju izključitve družbenika govori v 501. členu, ki omogoča dve možnosti, ki sta predstavljeni v nadaljevanju. Možnost izključitve družbenika se lahko določi že v sami družbeni pogodbi, prav tako pa lahko vsak družbenik, ne glede na to ali družbena pogodba ureja to vprašanje, s tožbo zahteva, da se družbenik iz družbe izključi.
    Preberite več > Več »
     
  • Pismo o nameri

    04.09.2015

    Pri sklepanju poslov se med strankami, ki so v procesu pogajanj in usklajevanj glede vseh sestavin posla, v praksi vedno pogosteje uporablja pismo o nameri (t.i. letter of intent).
    Preberite več > Več »
     
  • Javna dražba

    09.06.2015

    Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, 1000 Ljubljana, po pooblastilu zastavnega upnika Nova Ljubljanska banka d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju zastavni upnik ali NLB d.d.), objavlja naslednjo javno dražbo.
    Preberite več > Več »
     
  • Upniški odbor v postopkih zaradi insolventnosti

    29.04.2015

    Upniški odbor je organ upnikov, ki v postopku zaradi insolventnosti opravlja procesna dejanja, za katera zakon določa, da jih je pristojen opraviti upniški odbor, za račun vseh upnikov, ki so stranke tega postopka. Upniški odbor se v postopku prisilne poravnave oblikuje vedno, v stečajnem postopku pa le na predlog upnikov (1*).
    Preberite več > Več »
     
  • Načela insolvenčnega prava

    07.04.2015

    Postopki zaradi insolventnosti temeljijo na določenih pravnih načelih, iz katerih potem izhajajo vse druge pravice in obveznosti udeležencev v postopkih. Ta splošna načela veljajo tako v postopku prisilne poravnave, kot tudi v postopku stečaja.
    Preberite več > Več »
     
  • Vloga organov vodenja in nadzora družbe pri zaznavi insolventnosti

    19.03.2015

    V primeru ugotovitve insolventnosti družbe, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa ukrepe, ki jih mora izvesti poslovodstvo, pri čemer je opustitev izvedbe teh ukrepov lahko sankcionirano z odškodninsko odgovornostjo članov organov vodenja in nadzora v primeru stečaja družbe.
    Preberite več > Več »
     
  • Državne pomoči gospodarskim družbam

    10.03.2015

    Gospodarska kriza je močno prizadela velik del slovenskega gospodarstva, številne gospodarske družbe pa so se znašle v težki finančni situaciji in tik pred propadom. Na državo so tako usmerjeni številni pozivi, da podjetjem v težavah, predvsem v izogib še večjemu številu brezposelnih, pomaga. Pri tem pa se seveda postavlja vprašanje, pod kakšnimi pogoji država sploh lahko intervenira s pomočjo gospodarskim družbam, da pri tem ne krši prava Evropske unije.
    Preberite več > Več »
     
  • Odpravnina in odškodnina ob predčasnem odpoklicu direktorja

    11.02.2015

    V Sloveniji smo velikokrat priča burnim odzivom javnosti ob poročanju medijev o visokih zneskih, ki jih družbe v neposredni oziroma posredni državni lasti izplačajo predčasno odpoklicanim poslovodjem družb z omejeno odgovornostjo. Mediji poročajo o odpravninah, velikokrat pa se v povezavi s predčasnim odpoklicem poslovodij uporablja tudi pojem odškodnine. V predmetnem prispevku bomo predstavili kakšna je dejanska ureditev na tem področju in kaj dejansko pripada poslovodji ob predčasnem odpoklicu.
    Preberite več > Več »
     
  • Prevzemna ponudba in sankcije v primeru opustitve obveznosti njene podaje

    30.10.2014

    S predmetno objavo na blogu bo predstavljen institut prevzemne ponudbe ter sankcije, ki doletijo prevzemnika in morebitne z njim v delovanju usklajene osebe (*1), ki dosežejo z zakonom določen delež glasovalnih pravic (*2) v ciljni družbi, vendar kljub temu v nasprotju z določbami zakona ne podajo prevzemne ponudbe.
    Preberite več > Več »
     
  • Znamka kot pravica industrijske lastnine

    15.09.2014

    Uporaba blagovnih znamk in označevanje blaga z znaki je že skoraj toliko staro kot človeštvo. Proizvajalci in trgovci so za označevanje blaga že zgodaj pričeli uporabljati določene znake, na podlagi katerih so svoje blago razlikovali od drugih.
    Preberite več > Več »
     
  • Institut prodaje na kratko (short selling)

    18.08.2014

    V predmetni objavi vam predstavljamo institut prodaje na kratko, ki je po mnenju mnogih, skupaj z institutom pogodb o zamenjavi kreditnih tveganj, ki so bile predstavljene v zadnji objavi na blogu, pomembno prispeval k nastanku okoliščin na finančnih trgih, ki so pripeljale do finančne krize leta 2008.
    Preberite več > Več »
     
  • Institut pogodb o zamenjavi kreditnih tveganj

    17.07.2014

    Dva izmed instrumentov na kapitalskih trgih, ki sta bila zaradi zelo vidne vloge pri nastanku svetovne finančne krize v letu 2008, katere posledice so še močno prisotne, deležna velike in predvsem kritične pozornosti javnosti, sta vsekakor prodaja na kratko ter pogodbe o zamenjavi kreditnega
    Preberite več > Več »
     
  • Dopustnost pogodbene kazni pri denarnih obveznostih

    12.06.2014

    V 247. členu Obligacijskega zakonika (OZ) je urejena pogodbena kazen. Upnik in dolžnik se lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). Če iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, se šteje, da je kazen dogovorjena za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo. Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti.
    Preberite več > Več »
     
  • Odgovornost za plačilo obratovalnih stroškov

    14.05.2014

    Po Stanovanjskem zakonu (SZ-1, Uradni list RS, št. 40-1700/2012 z dne 30.5.2012) je obratovanje večstanovanjske stavbe sklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za zagotavljanje pogojev za bivanje ter osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote ter za uporabo skupnih delov večstanovanjske stavbe (25. člen SZ-1).
    Preberite več > Več »
     
  • Odločitev Sodišča EU v zadevi C-292/12 Ragn Sells AS proti Sillamäe Linnavalitsu z dne 12. 12. 2013

    26.03.2014

    Sodišče EU je v obrazložitvi izpostavilo, da države članice glede odpadkov, namenjenih odstranjevanju, in mešanih komunalnih odpadkov iz člena 11(1)(a) Uredbe št. 1013/2006 v povezavi z uvodno izjavo 20 te uredbe ter členom 16 Direktive 2008/98 lahko sprejmejo splošne ukrepe, ki omejujejo pošiljanje teh odpadkov med državami članicami
    Preberite več > Več »
     
  • Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr, Uradni list RS, št. 1/2013)

    10.02.2014

    Državni zbor je 29. novembra 2013 sprejel Zakon o davku na nepremičnine, ki je začel veljati s 1. januarjem 2014. Zakon uvaja novo obliko davka – davek na nepremičnine
    Preberite več > Več »
     
  • Dostop do osebnih podatkov dolžnika po 199. členu ZZK-1

    07.01.2014

    Upnik mora za pridobitev podatkov po 199. členu ZZK-1 na sodišče nasloviti pisno zahtevo, pri čemer mora izkazati pravni interes za pridobitev zahtevanih podatkov, ravno tako pa mora sodišču predložiti izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče zoper dolžnika dovoliti izvršbo oziroma listine, na podlagi katerih je zoper dolžnika mogoče dovoliti zavarovanje.
    Preberite več > Več »
     
  • Razveljavitev retroaktivne veljavnosti Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize

    18.12.2013

    Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti zakona, z odločbo št. U-I-158/11 z dne 28. 11. 2013 odločilo, da se 12. člen Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize (v nadaljevanju ZDDDČPNO) razveljavi.
    Preberite več > Več »
     
  • Sprememba pogodbenih določil v postopkih javnega naročanja

    16.12.2013

    Nov postopek javnega naročanja je potrebno izvesti pri vsaki spremembi pogodbe, ki je bistvena (vsebinska sprememba), in sicer tako, da jo lahko štejemo že za novo javno naročilo. Po drugi strani pa se lahko spremembe, ki niso bistvene, dogovorijo brez izvedbe novega postopka oddaje javnega naročila.
    Preberite več > Več »
     
  • Nesuspenzivnost pravnih sredstev v izvršilnem postopku

    08.10.2013

    Pritožba in ugovor ne zadržita izvršilnega postopka, če ni v zakonu drugače določeno (šesti odstavek 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur.l. RS, št. 51/1998, v nadaljevanju ZIZ).
    Preberite več > Več »
     
  • ZGD-1E - omejitve ustanavljanja, vodenja in nadziranja

    10.09.2013

    Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) je z Odločbo št. U-I-311/11 (v nadaljevanju Odločba), razveljavilo posamezna določila 10.a in 10.b člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Kljub navedenemu pa se odpira vprašanje, ali bo mogoče ob obstoječi ureditvi, doseči namen, ki ga je imel zakonodajalec pri pripravi novele ZGD-1E.
    Preberite več > Več »
     
  • Drevo na meji

    04.09.2013

    Drevo na meji je sestavina obeh sosednjih nepremičnin. Lastnika nepremičnin zato uživata plodove drevesa in upravljata ter razpolagata z drevesom skupno.
    Preberite več > Več »
     
  • Izvršnica

    26.08.2013

    Izvršnica je nov instrument zavarovanja terjatev, ki je urejena v Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih (Ur.l. RS, št. 57/2012, v nadaljevanju ZPreZP-1) in upnikom omogoča poplačilo s sredstvi, ki jih ima dolžnik ponudniku plačilnih storitev (bankah, hranilnicah). Izvršnica je listina, ki vsebuje izjavo dolžnika, dano v skladu z ZPreZP-1, s katero se dolžnik zaveže plačati z izvršnico določen denarni znesek.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali je v družbah z omejeno odgovornostjo obvezna delitev bilančnega dobička?

    06.08.2013

    ZGD-1 v 399. členu ureja izpodbojnost sklepa o (ne)razdelitvi bilančnega dobička pri delniški družbi (d.d.). Določa, da se sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička lahko izpodbija, če je v nasprotju z zakonom ali statutom ali če je skupščina odločila, da se delničarjem dobiček ne deli najmanj v višini 4% osnovnega kapitala, če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje.
    Preberite več > Več »
     
 
Prikaži strani
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.