V praksi se pogosto srečujemo s primeri, ko sodišče ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu nezakonita, kljub temu da obstaja resničen in dokazljiv razlog za odpoved. Delodajalec je lahko prepričan, da je ravnal pravilno, vendar napake v postopku, neustrezna obrazložitev ali napačna pravna kvalifikacija razloga lahko privedejo do ugotovitve nezakonitosti odpovedi. V tem prispevku predstavljamo ene izmed najpogostejših napak delodajalcev pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter opozarjamo na ključne zakonske določbe in sodno prakso, ki oblikujejo standarde zakonitega ravnanja.

Naročnik je po odprtem postopku sklenil okvirni sporazum o prevzemu in končni obdelavi dehidriranega blata iz čistilne naprave. Pred iztekom veljavnosti okvirnega sporazuma je naročnik začel nov postopek oddaje javnega naročanja z namenom sklenitve novega okvirnega sporazuma. Ker mu novega javnega naročila ni uspelo oddati pred iztekom obstoječega sporazuma, ga je naročnik s sklenitvijo Aneksa št. 1 ustrezno podaljšal na način, da je naročil dodatne storitve. Pri tem se je naročnik skliceval na razloge iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 95. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Treba je poudariti, da naročnik kljub podaljšanju okvirnega sporazuma na podlagi sklenjenega Aneksa št. 1 ni oddal nobenega posameznega javnega naročila.

Also accessible on LinkedIn

Main Real Estate Laws

Slovenia is a civil law system. The main law that governs real estate law in Slovenia is the Law on property Code. Additionally, there are other important laws such as Agricultural Land Act, Housing Act, Land Register Act, Real Estate Cadastre Act, Protection of Buyers of Apartments and Single Occupancy Buildings Act, Real Estate Agencies Act, Act Establishing Commonhold Tenure in Certain Buildings and Determining Commonhold Land, to name a few. Even so, the Supreme court of the Republic of Slovenia and decisions of higher courts are used in practice to help interpret the statutory law, even if they do not enjoy the status of a formal legal source.

Pri nakupu nepremičnine je pomembno, da kupec razume svoje pravice in obveznosti v primeru, ko se po prevzemu nepremičnine odkrijejo skrite stvarne napake. V tem prispevku bodo predstavljene ključne pravice in obveznosti kupca ter prodajalca po Zakonu o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) ter Obligacijskem zakoniku (OZ).

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) ima lahko enega ali več direktorjev, ki na lastno odgovornost vodijo njene posle in jo zastopajo. Zakon o gospodarskih družbah sprejema splošno načelo o svobodni odločitvi družbenikov o postavitvi in odpoklicu direktorjev. Tako v tretjem odstavku 515. člena določa, da skupščina družbenikov lahko odpokliče poslovodjo kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan za določen ali nedoločen čas. Direktor svojo poslovodno funkcijo v družbi lahko opravlja bodisi na podlagi na podlagi pogodbe (civilnega prava) bodisi je v delovnem razmerju z družbo.

The current year is proving challenging for the German automotive manufacturer Volkswagen (VW). In April 2024, Euronews reported: »The company (VW) said in its latest financial update on 10 April that sales of all-electric vehicles declined by 24% in Europe, while sales grew by 91% in China, year-over-year. However, overall, the company said it increased its vehicle deliveries by 3% to 2.10 million vehicles with the main drivers being China, South America and North America. "Vehicles with combustion engines increased by 4% to 1.97 million units, overcompensating the slight decline of 3% to 136,400 all-electric vehicles (BEV). In this segment, strong growth in China (+91%) did not fully offset the decline in Europe (-24%). "However, incoming orders for BEVs in Western Europe developed positively from January to March. More than twice as many all-electric models were ordered as in the same period last year (+154%), so that the BEV order bank currently stands at around 160,000 vehicles," a company statement said.«

In early August 2024 the Guardian reported an article about how Argentina will use AI to "predict future crimes" and in it stated as follows:

»The country’s far-right president Javier Milei this week created the Artificial Intelligence Applied to Security Unit, which the legislation says will use “machine-learning algorithms to analyse historical crime data to predict future crimes”. It is also expected to deploy facial recognition software to identify “wanted persons”, patrol social media, and analyse real-time security camera footage to detect suspicious activities.«

Marsikateri upravičenec, ki je zaprosil za pomoč v skladu Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK), je prejel odločbo javne agencije SPIRIT, s katero je bilo ugotovljeno, da je bil določen znesek pomoči izplačan neupravičeno, ter je bilo upravičencu naloženo, da v roku 30 dni od vročitve odločbe vrne neupravičeno prejeti znesek pomoči.

Upravičenci, katerih dejavnost je energetsko intenzivna, posledično pa je delež stroškov energenta oziroma stroškov električne energije glede na njihove poslovne prihodke relativno visok, so prejeli, za njihove okoliščine, izjemno visoke zneske za vračilo pomoči. Takšen znesek lahko pomeni tudi 10% celoletnih prihodkov upravičenca. To pa lahko marsikoga postavi v položaj, ko je ogrožena likvidnost podjetja in s tem njegovega poslovanja. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je upravni organ pri vodenju postopka in izdaji odločbe ravnal zakonito?

Predkupna pravica pomeni obliko omejevanja razpolagalne sposobnosti lastnika stvari. Po vsebini gre za pravico, ki njenemu imetniku (predkupnemu upravičencu) daje pravno možnost od lastnika zahtevati, da ga obvesti o nameravani prodaji stvari ali druge premoženjske pravice, ki je predmet predkupne pravice, določeni osebi in da mu ponudi, da jo on kupi pod enakimi pogoji. Pravni temelj nastanka predkupne pravice je lahko pogodba ali zakon. Na tej osnovi ločimo pogodbeno in zakonito predkupno pravico.

Javna naročila v Republiki Sloveniji so pomemben del gospodarske dejavnosti. Leta 2022 je bilo oddanih več kot milijon naročil v skupni vrednosti več kot osem milijard evrov, kar predstavlja 58,7 odstotka odhodkov državnega proračuna. To poudarja ključno vlogo javnih naročil v gospodarskih dejavnostih in potrebo po spoštovanju pravnih okvirjev ter zagotavljanju poštene konkurence. K temu lahko pripomorejo tudi ponudniki s svojim proaktivnim ravnanjem.

Pri oderuški pogodbi gre za pogodbo, kjer je postopek oblikovanja volje ene od stranka močno okrnjen. V skladu z OZ, ki definira oderuško pogodbo, velja, da če kdo izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu, je takšna pogodba nična.

Temelj ureditve razmerij med družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je družbena pogodba, pri kateri kot osnovno načelo prihaja do izraza načelo svobodne volje družbenikov. Slednje izhaja tudi iz določila prvega odstavka 504. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), ki določa, da se pravice, ki jih imajo družbeniki pri upravljanju družbe, in način njihovega uresničevanja določijo z družbeno pogodbo, če zakon ne določa drugače. V zvezi z ureditvijo glasovalnih pravic v d.o.o. pa zakon v glavnem nima drugačnih, t. j. prisilnih določb, zato je ureditev v veliki meri prepuščena avtonomiji družbenikov, kot je podrobneje predstavljeno v nadaljevanju.

V vsakem procesu, v katerem sodelujejo ali pa so ga ustvarili ljudje, je neizogibno, da pride do napak. Če upoštevamo navedeno so napake lahko sistemske ali človeške, vendar imajo zmeraj element malomarnosti oz. odstopanje od zahtevane skrbnosti. Širši javnosti je dobro poznano načelo skrbnosti po 6. odstavku Obligacijskega zakonika, ki se v omenjenem členu stopnjuje po odstavkih, in sicer v 1. odstavku skrbnost dobrega gospodarja kot temeljna skrbnost ter v 2. odstavku skrbnost dobrega strokovnjaka kot višji standard. Obe obliki skrbnosti se nanašata na udeležence v obligacijskih razmerjih. Vsaka kršitev omenjenih standardov skrbnosti v obligacijskih razmerji odpira pot do odškodninskih zahtevkov samih oškodovancev.

Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) v IV. poglavju razlikuje med okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje naprave, ki povzroča industrijske emisije, okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje druge naprave in dejavnosti ter okoljevarstvenim dovoljenjem za obrat. V primerjavi z ZVO-1 je ZVO-2 področje okoljevarstvenega dovoljenja normativno nadgradil s skupnimi določbami za vsa tri (vse tri vrste) okoljevarstvena dovoljenja. Vrhovno sodišče je v zvezi z normativnim razlikovanjem okoljevarstvenih dovoljenj zavzelo stališče, da gre formalno za različna dovoljenja, hkrati pa je Vrhovno sodišče nakazalo, da mora pristojni upravni organ v postopku preverjanja in spremembe ene vrste okoljevarstvenega dovoljenja po uradni dolžnosti za napravo, ki obenem izpolnjuje tudi pogoje za obrat (iz 18. člena ZVO-1), izvesti tudi preverjanje skladnosti obratovanja naprave s predpisi, ki urejajo področje obratovanja obratov. Ob tovrstni praksi Vrhovnega sodišča pa se posledično postavi pod vprašaj pravilnost ravnanja pristojnih upravnih organov, da znotraj iste vrste okoljevarstvenega dovoljenja, t.j. okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje druge naprave in dejavnosti, izdajajo okoljevarstveno dovoljenje za isto napravo ali dejavnost zgolj po področjih urejanja posameznih podzakonskih predpisov.

Pogodba o zaposlitvi je dvostranska pogodba, s katero se delavec zaveže opravljati določeno delo za delodajalca, delodajalec pa, da bo delavcu za opravljeno delo plačal. Temeljna obveznost delavca je torej vestno opravljanje dela skladno s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Na drugi strani pa je plačilo za delo ena izmed temeljnih delodajalčevih obveznosti.

Neupravičena odsotnost delavca z dela predstavlja kršitev njegovih pogodbenih obveznosti in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tovrstna kršitev lahko vodi do različnih pravnih posledic, ki so predstavljene v nadaljevanju.

Pri kreditnih pogodbah v švicarskih frankih (CHF) gre za posojilne pogodbe z valutnimi klavzulami. Valutna klavzula je določilo o plačilu dolga v domači valuti po tečaju tuje valute . Upnika varuje pred posledicami padca vrednosti domače valute, pri čemer je CHF veljal za valuto varnega zavetja. Kreditojemalci, ki so take pogodbe sklenili v obdobju 2004 – 2008, so se zanje pogosto odločali v prepričanju, da bodo s tem finančno pridobili zaradi nižjih obrokov v primerjavi z evrskimi krediti. Z leti pa so se kreditni obroki enormno dvigali, stranke pa so bile na slabšem kot na začetku odplačevanja kreditov. Upoštevaje okoliščine vsakega posameznega primera, pri katerem ni nepomembno postopanje banke, ki je lahko vodilo do poslabšanja premoženjskega položaja posameznega potrošnika kot posledice sklenitve kreditne pogodbe z zgoraj omenjenimi bistvenimi sestavinami, so potrošniki, pod določenimi pogoji pa tudi pravne osebe, upravičeni zahtevati povračilo nastalih preplačil.

Pogodba o finančnem leasingu je pravni posel modernega avtonomnega gospodarskega prava, ki je v praksi zlasti poznana na področju leasinga vozil. Ker gre za tip pogodbe, ki je zakon izrecno ne ureja, je v ospredju pogodbena avtonomija strank, v okviru katere lahko stranki medsebojna razmerja tudi glede posledic prenehanja pogodbe uredita tako, da to ustreza njuni volji in namenu.

Pogodbena določila in splošni pogoji kot sestavni del pogodbe o finančnem leasingu so pri presoji razmerij pogodbenih strank bistvena pravna podlaga. Slednje je mogoče razbrati tudi iz nedavne odločbe Vrhovnega sodišča.

Poslovni delež je skupek upravljavskih pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo na podlagi obsega svojega osnovnega vložka. Kljub osebnostni naravi d.o.o., ki običajno nastane na podlagi medsebojnega zaupanja manjšega števila družbenikov, zakon vendarle dopušča možnost, da družbenik svoj delež, ki predstavlja določeno premoženjsko vrednost, pod določenimi pogoji odsvoji ali obremeni.

V predkazenskem in kazenskem postopku poteka različna dinamika pridobivanja izpovedi prič, in sicer, ko nekdo poda izjavo policistom, uslužbencem na centru za socialno delo ali pa pred sodiščem. Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predvideva takšne okoliščine in tako med ostalimi v 235. členu določa kdo ne sme biti zaslišan ter v 236. členu kdo je oproščen dolžnosti pričevanja. Osredotočili se bomo na institut privilegirane priče iz 236. člena ZKP, ker je njegova dinamika bolj izrazita in odvisna od faze postopka.

Zakon o urejanju prostora ureja postopek razlastitve in omejitve lastninske pravice na nepremičnini. Razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist, če je za dosego javne koristi nujno potrebna in je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Vendar pa razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice ni dopustna, če država ali občina razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena. Pojem druge ustrezne nepremičnine do sedaj v sodni praksi še ni bil opredeljen.

Načine prenehanja služnosti ureja Stvarnopravni zakonik. Med njimi tudi določa, da stvarna služnost preneha, če postane ista oseba lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine. V primeru, da ti nepremičnini prideta ponovno v last različnih lastnikov, stvarna služnost oživi, če v vmesnem času ni bila izbrisana. Zakonska določba torej prenehanje stvarne služnosti v primeru ponovne razdružitve nepremičnin veže na pogoj njenega predhodnega izbrisa iz zemljiške knjige. Kaj pa velja v primeru, ko stvarna služnost veljavno nastane na podlagi zakona in ni vknjižena v zemljiško knjigo in tako ne more biti izbrisana?

Ustavno sodišče RS je s sklepom začasno zadržalo izvrševanje 146. člena Gradbenega zakona (GZ-1), ki ureja postopek izdaje dovoljenja za objekte daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja. Do končne odločitve sodišča tako ne bo mogoče nadaljevati obstoječih postopkov ali začeti novih postopkov izdaje dovoljenj, prav tako je začasno onemogočena tudi izvršba inšpekcijskega ukrepa, izrečenega v zvezi s takim objektom.

O vprašanju ali si lahko naročnik v vzorcu pogodbe okvirnega sporazuma določi popust na predčasna plačila je odločala Državna revizijska komisija (v nadaljevanju: DKOM) v zadevi št. 018-050/2023 Javni zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica. Med strankama revizijskega postopka je bilo sporno, ali je naročnik posamezne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jih je vlagatelj izpostavljal v zahtevku za revizijo, oblikoval v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3).

Med pravdnim postopkom imajo stranke vedno možnost, da spor zaključijo na sporazumen način s sklenitvijo sodne poravnave. Izjema so zgolj primeri nedovoljenih razpolaganj strank. Poravnava se lahko nanaša na celoten sporni predmet ali zgolj del, poleg tega pa lahko zajema tudi druga sporna razmerja med strankama, ki niso predmet sodnega postopka. Poleg pravdnih strank se lahko v poravnavo vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka.

Naročnik ni zavezan, da mora postopek javnega naročila končati z oddajo javnega naročila enemu izmed ponudnikov, ki so oddali dopustno ponudbo. Poleg situacije, ko naročnik vse prejete ponudbe zavrne kot nedopustne na podlagi določb 89. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: »ZJN-3«) ima naročnik namreč tudi možnost, da vse ponudbe zavrne iz razlogov na njegovi strani.

Vsakodnevno lahko preko spletnih platform, kot sta Youtube ali Netflix, dostopamo do najrazličnejših video vsebin, ki so zaščitene kot avtorska dela. Za njihov ogled je včasih treba plačati naročnino, pogosto pa so nam na voljo tudi povsem brezplačno. Dokler si takšne vsebine ogledujemo doma, nam za privatno uporabo avtorskih del ni treba plačati dodatnega avtorskega nadomestila, niti pridobivati dovoljenja avtorjev oziroma imetnikov pravic. Toda, ali je uporaba video vsebin prosta tudi takrat, ko jih predvajamo javno?

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (Uradni list RS, št. 34/17, v nadaljevanju ZVEtL-1) v definiciji pripadajočega zemljišča uporablja pretekli čas in individualno pripadajoče zemljišče definira kot tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003. Z uporabo preteklega časa tako jasno sporoča, da je lastninska pravica že pred uveljavitvijo ZVEtL-1 prešla na pridobitelja in se v konkretnem nepravdnem postopku ugotovitve obsega pripadajočega zemljišča le še ureja zemljiško oziroma katastrsko stanje.

Pogodbeni stranki se lahko za utrditev nedenarnih obveznosti dogovorita za plačilo pogodbene kazni, ne glede na nastanek škode. Prispevek obravnava vprašanje, pod katerimi pogoji in v kakšni višini lahko upnik pogodbeno kazen uveljavlja.