Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (v nadaljevanju: »ZPPDej«) je prenovil vsebino dejavnosti ter namesto dveh dejavnosti (A - pogrebna in pokopališka dejavnost ter B - dejavnosti urejanja grobov) oblikoval tri: (1) pogrebno dejavnost, (2) pogrebno dejavnost 24 urne dežurne službe, ki se opravlja kot obvezna gospodarska javna služba in (3) pokopališko dejavnost, ki je v pristojnosti občine oz. se opravlja kot občinska izbirna gospodarska javna služba.

Kljub temu, da je aktualna ureditev povsem jasna, je zaradi navedene liberalizacije trga v praksi prišlo do precej polemik in napačnih interpretacij glede vprašanja kaj spada in kaj ne spada v sklop obvezne gospodarske javne službe 24-urne dežurne službe, ki pa so po mojem stališču produkt izkoriščanja priložnosti, ki jo ponuja (sicer povsem jasna) sprememba zakonodaje. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da so nekatere napačne interpretacije zašle tudi v sodno prakso slovenskih sodišč.

V Republiki Sloveniji, kot vsaki drugi moderni demokratični državi, je zagotovljena svoboda izražanja, ki predstavlja eno najpomembnejših, če ne celo najpomembnejšo svoboščino. Ustava Republike Slovenije tako v 39. členu določa, da je vsakomur zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.

V predmetnem prispevku na kratko obravnavam eno izmed bolj znanih odločitev Vrhovnega Sodišča Združenih držav Amerike, in sicer odločitev »Hustler Magazine, Inc. proti Falwellu (1988)«, s katero je Vrhovno sodišče ZDA odločilo, da prvi (pravica do svobodne izražanja) in štirinajsti (enakopravnost) amandma Ustave ZDA javnim osebnostim prepovedujeta izterjavo odškodnine za delikt namernega razžalitve (povzročitve čustvene stiske), če je čustveno stisko povzročila karikatura, parodija ali satira javne osebe, ki je razumen človek ne bi razumel kot resnične.

Vsekakor na drugi strani luže velja popolnoma drugačen pravni sistem, kot ga poznamo v kontinentalni Evropi, pa je vendarle odločitev tako pomembna in celostna, da si njena obravnava vsekakor zasluži mesto v diskurzu glede pravice do svobode izražanja, tudi v kontinentalni Evropi, zlasti v času diktature t.i. »politične korektnosti«.

Pogosto se pri načrtovanju potovanj obračamo tudi na ponudnike turističnih aranžmajev, ki vključujejo različen spekter storitev. Tako lahko organizacijo in izvedbo potovanja prepustimo ponudnikom turističnih storitev in v ta namen sklenemo pogodbo o organiziranju potovanja.

Tekom potovanja pa lahko pride do situacij, ko storitve, ki jih je dopustnik deležen na potovanju, ne ustrezajo tistim, ki jih je pogodbeno dogovoril z organizatorjem potovanja. V takšnih primerih se zastavljajo vprašanja glede uveljavljanja kršitev pogodbe in nastale škode.