Naročnik ni zavezan, da mora postopek javnega naročila končati z oddajo javnega naročila enemu izmed ponudnikov, ki so oddali dopustno ponudbo. Poleg situacije, ko naročnik vse prejete ponudbe zavrne kot nedopustne na podlagi določb 89. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: »ZJN-3«) ima naročnik namreč tudi možnost, da vse ponudbe zavrne iz razlogov na njegovi strani.

Vsakodnevno lahko preko spletnih platform, kot sta Youtube ali Netflix, dostopamo do najrazličnejših video vsebin, ki so zaščitene kot avtorska dela. Za njihov ogled je včasih treba plačati naročnino, pogosto pa so nam na voljo tudi povsem brezplačno. Dokler si takšne vsebine ogledujemo doma, nam za privatno uporabo avtorskih del ni treba plačati dodatnega avtorskega nadomestila, niti pridobivati dovoljenja avtorjev oziroma imetnikov pravic. Toda, ali je uporaba video vsebin prosta tudi takrat, ko jih predvajamo javno?

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (Uradni list RS, št. 34/17, v nadaljevanju ZVEtL-1) v definiciji pripadajočega zemljišča uporablja pretekli čas in individualno pripadajoče zemljišče definira kot tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003. Z uporabo preteklega časa tako jasno sporoča, da je lastninska pravica že pred uveljavitvijo ZVEtL-1 prešla na pridobitelja in se v konkretnem nepravdnem postopku ugotovitve obsega pripadajočega zemljišča le še ureja zemljiško oziroma katastrsko stanje.

Pogodbeni stranki se lahko za utrditev nedenarnih obveznosti dogovorita za plačilo pogodbene kazni, ne glede na nastanek škode. Prispevek obravnava vprašanje, pod katerimi pogoji in v kakšni višini lahko upnik pogodbeno kazen uveljavlja.

Založniške pogodbe urejajo razmerja med avtorji, ki si želijo svoje avtorsko delo izdati (tj. ponuditi javnosti), ter založniki, ki se ukvarjajo z založniško dejavnostjo in z izdajo del ustvarijo določen dobiček, iz katerega poplačajo sebe in avtorja.

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (v nadaljevanju: »ZPPDej«) je prenovil vsebino dejavnosti ter namesto dveh dejavnosti (A - pogrebna in pokopališka dejavnost ter B - dejavnosti urejanja grobov) oblikoval tri: (1) pogrebno dejavnost, (2) pogrebno dejavnost 24 urne dežurne službe, ki se opravlja kot obvezna gospodarska javna služba in (3) pokopališko dejavnost, ki je v pristojnosti občine oz. se opravlja kot občinska izbirna gospodarska javna služba.

Kljub temu, da je aktualna ureditev povsem jasna, je zaradi navedene liberalizacije trga v praksi prišlo do precej polemik in napačnih interpretacij glede vprašanja kaj spada in kaj ne spada v sklop obvezne gospodarske javne službe 24-urne dežurne službe, ki pa so po mojem stališču produkt izkoriščanja priložnosti, ki jo ponuja (sicer povsem jasna) sprememba zakonodaje. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da so nekatere napačne interpretacije zašle tudi v sodno prakso slovenskih sodišč.

Ena izmed obrambnih možnosti, ki jih ima tožena stranka na voljo v pravdnem postopku, je vložitev nasprotne tožbe.

Kdaj ima gradba takšne napake, da zadevajo njeno solidnost in zakaj je sploh pomembno, ali gre za napake te vrste? Kdo je odgovoren za takšne napake in pod katerimi pogoji? Na kaj je potrebno paziti pri uveljavljanju odprave teh napak?

Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi le v primerih oziroma iz razlogov, ki jih določa zakon. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je skrajno sredstvo (ultima ratio) in se lahko poda zgolj, če so razlogi za odpoved takšni, takšne intenzivnosti in narave, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Zakon za izredno odpoved še posebej zahteva, da so ti razlogi takšni, da ne le onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja, temveč zahtevajo takojšnjo odpoved, brez odpovednega roka.

Razlastitev je institut, ki pomeni oblasten poseg države v že oblikovano lastninsko pravico (njen odvzem ali omejitev) posameznika. Gre za ustavnopravni institut, saj sama Ustava Republike Slovenije v 69. členu določa ustavne temelje za razlastitev. Tam določa, da se »lastninska pravica na nepremičnini lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon«.

Dne 25. 11. 2022 je bil na portalu eUprava objavljen osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju - ZJN-3D. Ta naj bi bil po navedbah predlagatelja Ministrstva za javno upravo pripravljen predvsem z namenom odprave ugotovljene protiustavnosti Zakona o javnem naročanju. Poleg tega naj bi vseboval tudi nekatere dopolnitve javnonaročniške zakonodaje, katerih namen naj bi bilo povečanje transparentnosti in konkurenčnosti v postopkih javnega naročanja.

Višje sodišče v Ljubljani se je v nedavno izdani sodbi opredelilo do zanimivega vprašanja, ali grafični prikazi rezultatov anket glede podpore kandidatom na volitvah izpolnjujejo pogoje za avtorsko delo po 5. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).

Družba z omejeno odgovornostjo je lahko imetnik lastnih poslovnih deležev, vendar zakon ureja posebne določbe glede njihove pridobitve in imetništva. Blog prispevek obravnava posebnosti pri pridobivanju lastnih poslovnih deležev v d.o.o. in izpostavlja vprašanje, ali se prenos poslovnega deleža na družbo lahko izvede še pred oblikovanjem rezerv za lastne deleže.

Pri prodajni nepremičnine veljalo splošna pravila o prenosu, kar pomeni, da za prenos lastninske pravice potrebujemo zavezovalni pravni posel (prodajna pogodba) in razpolagalni posel (izročitev zemljiškoknjižnega dovolila kupcu). Kupec se bo lahko z zemljiškoknjižnim dovolilom vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik in šele takrat dejansko pridobil lastninsko pravico na nepremičnini. Pogodba o posredovanju pri prodaji nepremičnine je oblika podjemne pogodbe, kjer si nepremičninska družba prizadeva spraviti stranke v stik (obligacija prizadevanja), kljub temu pa ne gre za klasično posredniško pogodbo, saj zakonodaja nepremičninskemu agentu nalaga dodatne obveznosti.

S 26. oktobrom 2022 je stopila v veljavo novela Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), s katero je slovenski zakonodajalec z nekoliko zamude implementiral evropsko zakonodajo , med drugim »kontroverzno« Direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

V odločbah Ustavnega sodišča večkrat zasledimo odločitev o tem, da pravni interes pobudnika za začetek postopka za oceno ustavnosti ni podan, zaradi česar Ustavno sodišče pobudo zavrže. V septembru 2022 je Ustavno sodišče odločalo o pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih določb Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki kot pogoj za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja zahtevajo lastništvo nepremičnin in premičnin za opravljanje dejavnosti obdelave odpadkov. Ustavno sodišče je odločilo, da pobudnik, ki je imetnik okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov in ima sklenjeno pogodbo o najemu poslovnih prostorov z lastniki nepremičnin, ni izkazal neposrednega pravnega interesa za začetek postopka.

Bliža se VN v Austinu, od zadnje dirke v Suzuki pa se je v svetu Formule 1 zgodilo marsikaj, kar lahko vpliva na aktualno, naslednjo ali pa celo prejšnjo sezono. V dirkaškem smislu seveda zaradi letošnje absolutne dominance Red Bull Racinga in Maxa Verstappna do sprememb ne prihaja, pač pa je FIA (Federation Internationale de l'Automobile) objavila ugotovljene kršitve v zvezi z upoštevanjem proračunske kapice (»Cost Cap«), ki jo ekipe morajo spoštovati. To pa hkrati tudi pomeni, da smo na za komentiranje Formule 1 končno spet na vrsto prišli tudi pravniki. Zadeva je namreč kočljiva, saj je Max Verstappen v lanski sezoni za mišjo dlako osvojil naslov prvaka v zadnjem krogu sezone, lahko pa ga doleti kazen, ki bi retroaktivno lahko vplivala na pretekli športni rezultat (športna kazen).

V Republiki Sloveniji, kot vsaki drugi moderni demokratični državi, je zagotovljena svoboda izražanja, ki predstavlja eno najpomembnejših, če ne celo najpomembnejšo svoboščino. Ustava Republike Slovenije tako v 39. členu določa, da je vsakomur zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.

V predmetnem prispevku na kratko obravnavam eno izmed bolj znanih odločitev Vrhovnega Sodišča Združenih držav Amerike, in sicer odločitev »Hustler Magazine, Inc. proti Falwellu (1988)«, s katero je Vrhovno sodišče ZDA odločilo, da prvi (pravica do svobodne izražanja) in štirinajsti (enakopravnost) amandma Ustave ZDA javnim osebnostim prepovedujeta izterjavo odškodnine za delikt namernega razžalitve (povzročitve čustvene stiske), če je čustveno stisko povzročila karikatura, parodija ali satira javne osebe, ki je razumen človek ne bi razumel kot resnične.

Vsekakor na drugi strani luže velja popolnoma drugačen pravni sistem, kot ga poznamo v kontinentalni Evropi, pa je vendarle odločitev tako pomembna in celostna, da si njena obravnava vsekakor zasluži mesto v diskurzu glede pravice do svobode izražanja, tudi v kontinentalni Evropi, zlasti v času diktature t.i. »politične korektnosti«.