S 26. oktobrom 2022 je stopila v veljavo novela Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), s katero je slovenski zakonodajalec z nekoliko zamude implementiral evropsko zakonodajo , med drugim »kontroverzno« Direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

V odločbah Ustavnega sodišča večkrat zasledimo odločitev o tem, da pravni interes pobudnika za začetek postopka za oceno ustavnosti ni podan, zaradi česar Ustavno sodišče pobudo zavrže. V septembru 2022 je Ustavno sodišče odločalo o pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih določb Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki kot pogoj za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja zahtevajo lastništvo nepremičnin in premičnin za opravljanje dejavnosti obdelave odpadkov. Ustavno sodišče je odločilo, da pobudnik, ki je imetnik okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov in ima sklenjeno pogodbo o najemu poslovnih prostorov z lastniki nepremičnin, ni izkazal neposrednega pravnega interesa za začetek postopka.

Bliža se VN v Austinu, od zadnje dirke v Suzuki pa se je v svetu Formule 1 zgodilo marsikaj, kar lahko vpliva na aktualno, naslednjo ali pa celo prejšnjo sezono. V dirkaškem smislu seveda zaradi letošnje absolutne dominance Red Bull Racinga in Maxa Verstappna do sprememb ne prihaja, pač pa je FIA (Federation Internationale de l'Automobile) objavila ugotovljene kršitve v zvezi z upoštevanjem proračunske kapice (»Cost Cap«), ki jo ekipe morajo spoštovati. To pa hkrati tudi pomeni, da smo na za komentiranje Formule 1 končno spet na vrsto prišli tudi pravniki. Zadeva je namreč kočljiva, saj je Max Verstappen v lanski sezoni za mišjo dlako osvojil naslov prvaka v zadnjem krogu sezone, lahko pa ga doleti kazen, ki bi retroaktivno lahko vplivala na pretekli športni rezultat (športna kazen).

V Republiki Sloveniji, kot vsaki drugi moderni demokratični državi, je zagotovljena svoboda izražanja, ki predstavlja eno najpomembnejših, če ne celo najpomembnejšo svoboščino. Ustava Republike Slovenije tako v 39. členu določa, da je vsakomur zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.

V predmetnem prispevku na kratko obravnavam eno izmed bolj znanih odločitev Vrhovnega Sodišča Združenih držav Amerike, in sicer odločitev »Hustler Magazine, Inc. proti Falwellu (1988)«, s katero je Vrhovno sodišče ZDA odločilo, da prvi (pravica do svobodne izražanja) in štirinajsti (enakopravnost) amandma Ustave ZDA javnim osebnostim prepovedujeta izterjavo odškodnine za delikt namernega razžalitve (povzročitve čustvene stiske), če je čustveno stisko povzročila karikatura, parodija ali satira javne osebe, ki je razumen človek ne bi razumel kot resnične.

Vsekakor na drugi strani luže velja popolnoma drugačen pravni sistem, kot ga poznamo v kontinentalni Evropi, pa je vendarle odločitev tako pomembna in celostna, da si njena obravnava vsekakor zasluži mesto v diskurzu glede pravice do svobode izražanja, tudi v kontinentalni Evropi, zlasti v času diktature t.i. »politične korektnosti«.

Pogosto naletim na vprašanje, kako lahko prednik na najbolj optimalen način dokončno uredi zapuščinske zadeve še pred svojo smrtjo. Predniki namreč z željo, da po njegovi smrti med potomci ne bi prihajalo do zapuščinskih prepirov, pogosto želijo z darilno pogodbo, za čas njihovega življenja svoje premoženje razdeliti med svoje potomce, ne vedo pa, da precej bolj praktičen in »trden« način običajno predstavlja izročilna pogodba.

Z Incoterms oz. International Commercial Terms opredeljujemo zbirko tipskih pogodbenih klavzul o transportu blaga, ki jih pogodbeni stranki po lastni presoji lahko vključita v kupoprodajno pogodbo in tako z eno izmed klavzul, ki jih zbirka vsebuje, določita medsebojne obveznosti v postopku transporta predmeta kupoprodajne pogodbe. Z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v prodajno pogodbo se stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Cilj klavzul Incoterms je poenotenje pravil razlage najpomembnejših trgovinskih pojmov, uporabljenih v mednarodni trgovini.

Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o. iz Ljubljane vabi k sodelovanju odvetnika. Priložnost za rast in razvoj potenciala, odlično delovno okolje, nagrajevanje rezultatov, pravni izzivi, izpopolnitev vaših spretnosti in sodelovanje na zanimivih projektih.

Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice je posebno razpolagalno pravno dejanje zemljiškoknjižnega lastnika, s katerim se varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice. Z zaznambo se torej zavaruje bodoča pridobitev pravic, pri čemer v času zaznambe razpolaganja še ni oziroma še niso izpolnjeni pogoji za vknjižbo. Prispevek obravnava glavne značilnosti instituta zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in vprašanje možnosti vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe, kljub temu da je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve.

Pogosto se pri načrtovanju potovanj obračamo tudi na ponudnike turističnih aranžmajev, ki vključujejo različen spekter storitev. Tako lahko organizacijo in izvedbo potovanja prepustimo ponudnikom turističnih storitev in v ta namen sklenemo pogodbo o organiziranju potovanja.

Tekom potovanja pa lahko pride do situacij, ko storitve, ki jih je dopustnik deležen na potovanju, ne ustrezajo tistim, ki jih je pogodbeno dogovoril z organizatorjem potovanja. V takšnih primerih se zastavljajo vprašanja glede uveljavljanja kršitev pogodbe in nastale škode.

V prejšnjem prispevku smo obravnavali splošne značilnosti in različne oblike odškodninske odgovornosti države, kot le-ta izhaja iz 26. člena Ustave RS. Za bolj nazorno ponazoritev pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da odgovornost za škodo lahko pripišemo državi, pa se v nadaljevanju prispevka osredotočam na javno zelo odmeven primer, čigar »pravni del« pa vseeno ni požel toliko zanimanja. Govorim o odgovornosti Republike Slovenije za škodo, ki je nastala zaradi storitve umora slovenskega serijskega morilca Silva Pluta. Kot že v prejšnjem delu omenjeno je država odškodninsko odgovorna za škodo, ki izvira iz protipravnega ravnanja državnih organov, ki so povezana z izvrševanjem oblasti. O oblastnem ravnanju nedvomno govorimo pri nalogi države preganjati kazniva dejanja, saj si država pridržuje monopol nad prisilo, tj. (tudi) pri delovanju policije.

Nadzorni svet je pristojen za imenovanje in odpoklic predsednika in članov uprave. Pred potekom mandata lahko nadzorni svet iz utemeljenih razlogov odpokliče predsednika in člane uprave. ZDG-1 v 268. členu taksativno navaja razloge za odpoklic, pri čemer gre za pravne standarde, ki jih je treba napolniti v vsakem primeru posebej. Vprašanje pa je, ali je izguba zaupanja v (delo) člana/predsednika uprave utemeljen razlog za njegov odpoklic?

Javna oblast sprejema številne akte in opravlja določena (materialna) dejanja s katerimi lahko, bolj kot kdorkoli drug, močno posega v pravice državljanov. Pri izvajanju svojih oblastnih nalog pa tudi ni redkost, da določenemu posamezniku zaradi tega nastane škoda, vsled česar se le-ta znajde v zahtevni situaciji, saj se pri uveljavljanju povrnitve nastale škode mora soočiti zoper precej »močnejši« državni aparat, kjer je že zaradi narave oblastnih ravnanj težko ugotoviti že povzročitelja škode ter na kakšen način in v kolikšni meri je prispeval k nastanku škode. Potrebno pa ločevati odgovornost države za akte poslovanja (enostranski in dvostranski pravni posli; npr. država kot delodajalec), kjer ni nobenega razloga, zakaj se ne bi uporabljala splošna pravila civilnega prava in odgovornostjo države za akte oblasti, s katero se ukvarja predmetni prispevek, ki podaja splošen oris posebnih pravil odškodninske odgovornosti javnih oblastim kjer pojasnjujem odgovornost javne oblasti, ki so posledica njenega protipravnega ravnanja (oz. opustitve pravno pravilnega ravnanja).

Združenje SAZOR GIZ k. o. in Gospodarska zbornica Slovenije sta 6. decembra 2021 podpisala Skupni sporazum o fotokopiranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Sloveniji, ki je pričel veljati 25. decembra 2021. Kaj ureja sporazum in kakšne so posledice sklenitve sporazuma za slovenska podjetja v praksi?

Kaj sploh je tehnični popravek, kdo ga lahko sprejme in v kakšnih primerih? V praksi lahko pogosto zasledimo tehnične popravke predpisov, kljub temu, da ne obstoji izrecna pravna podlaga za njihov sprejem.

Predmetni prispevek se ukvarja z vprašanjem ureditve razmerij med najemodajalcem in najemnikom poslovnega prostora, ki v poslovni prostor vlaga lastna sredstva. Seveda je vselej najbolj preudarna rešitev, da se iskanju odgovora preprosto izognemo, in sicer na način, da najemnik in najemodajalec tovrstno vprašanje že vnaprej na jasen način in natančno določita že v najemni pogodbi. V skladu s 14. členom Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju: ZPSPP) se v praksi pogosto zgodi, da stranki vprašanje ureditve in vzdrževanja stavbe ali prostora uredita sami, že zato ker ima lahko najemnik osebni interes urediti stavbo ali prostor za pogodbeno določen namen (opravljanje določene dejavnosti) ali pa najemodajalec enostavno nima zadostnih finančnih sredstev. Ko pa stranki tega v najemni pogodbi ne opredelita že vnaprej, pa se pri razrešitvi sporne situacije moramo nasloniti neposredno na zakonodajo. Najemno pogodbo o poslovnem prostoru v bistvenem delu urejata ZPSPP ter Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ). Ob tem izpostavljam, da je bil s spremembo Stanovanjskega zakonika (SZ-1E) ZPSPP razveljavljen, vendar se kljub temu še vedno uporablja za vse najemne pogodbe sklenjene do dne 19. 6. 2021. Za najemne pogodbe, ki so bile oz. bodo sklenjene po navedenem datumu, pa velja izključno OZ. Razlog za to, je prepustiti strankam širše polje avtonomije urejanja najemnih razmerij za poslovne prostore, saj so določbe ZPSPP dokaj zastarele in v praksi povzročajo podjetnikom precej težav.

Ta prispevek se ukvarja s specifično situacijo, s katero se ljudje pogosto soočijo tudi v praksi, in sicer kako ravnati v primeru prenehanja zakonske zveze, ko sta pred tem zakonca za namen skupnega življenja vlagala svoja sredstva v nepremičnino, ki je v lasti tretje osebe, najpogosteje enega izmed njunih staršev. En zakonec se iz te nepremičnine odseli, lastnik nepremičnine (tj. starš bivšega zakonca) pa je bil zaradi njegovih vlaganj obogaten. Skladno z institutom neupravičene obogatitve se nihče ne sme okoristiti na račun prikrajšanja drugega, kar pa je potrebno upoštevati tudi v primeru, ko nekdo svoja sredstva oz. delo vloži v nepremičnino tretje osebe, posledično pa se vrednost nepremičnine poveča.

(Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-180/19-23 z dne 5. 5. 2022) Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti, opr. št. U-I-180/19-23, na seji dne 5. 5. 2022 presojalo ureditev Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3), v skaldu s katero so morali naročniki iz postopka javnega naročanja obvezno izključiti ponudnike, če je v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ali prijav pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države pri njem ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek (točka b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3).

Poslovni prostor je prostor, kjer se izvaja gospodarska dejavnost. Za opravljanje določenih vrst dejavnosti zakon določa, da mora podjetnik zagotoviti ustrezen poslovni prostor. Tako je podjetnik dolžan zagotoviti ustrezen poslovni prostor za dejavnosti, kot so na primer opravljanje dejavnosti v pisarnah in s strankami, gostinskih in turističnih dejavnostih ter podobnih dejavnostih, kjer podjetniki morajo upoštevati specifične standarde, ki so povezani z opravljanjem določene dejavnosti (npr. higienski standardi v gostinstvu, upoštevanje imisij, ki so posledica določene dejavnosti,…). V postopku registracije podjetja se pogoj ustreznosti poslovnega prostora sploh ne preverja, mora pa podjetnik (praviloma) pridobiti uporabno dovoljenje, še preden začne opravljati tako dejavnost. Poslovni prostor se lahko tudi najame. V tem primeru je priporočljivo preveriti, ali poslovni prostor že ima pridobljeno uporabno dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene, da s prevzemom nepremičnine podjetnik lahko že začne opravljati svojo dejavnost.