Mednarodno ali čezmejno kupoprodajno razmerje praviloma nastane, ko imata pogodbeni stranki sedeža v različnih državah. Kako takšni stranki rešujeta morebitno nastale medsebojne spore, katero pravo pri tem uporabita in katero sodišče je pristojno za odločanje o njunem sporu, je odvisno predvsem od določb sklenjene kupoprodajne pogodbe ter morebitnih splošnih pogojev prodaje, ki jih sprejme prodajalec.

Zaradi zagotavljanja nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila je naročnik po objavi odločitve o oddaji javnega naročila dolžan omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Dodatno, če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Vsled navedenega je naročnik skladno s petim odstavkom 35. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3) zavezan ponudniku, ki v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteva vpogled, dovoliti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost, tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov in osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je namreč edini način, da neizbrani ponudniki preverijo, ali so bila v postopku javnega naročanja in zlasti pri izbiri o oddaji javnega naročila, spoštovana vsa temeljna načela javnega naročanja, tj. da je bila odločitev o izbiri, ki jo je izdal naročnik, zakonita.

Zakon o javnem naročanju naročnikom omogoča, da v postopku javnega naročanja povabijo k sodelovanju le invalidska podjetja in zaposlitvene centre ter socialna podjetja in podjetja s socialno vsebino. Blog prispevek obravnava odločitev Sodišča EU v zvezi z možnostjo določitve dodatnih pogojev v nacionalni zakonodaji za sodelovanje v postopkih oddaje pridržanih javnih naročil ter odločitev DKOM glede razlage pridržanih javnih naročil na način, da se pravico sodelovanja v teh postopkih omeji zgolj na določeno »upravičeno« kategorijo ponudnikov.

Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti zakonske ureditve sodnega varstva v upravnem sporu zoper prostorske izvedbene akte. Odločilo je, da je bil 58. člen Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) v neskladju z Ustavo.

Obravnavana odločitev učinkuje tudi na odprte sodne postopke, v katerih o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, in sicer ima za posledico zavrženje tožb v teh postopkih. Ker bi ti tožniki zaradi odločitve Ustavnega sodišča lahko ostali brez pravnega varstva, je Ustavno sodišče odločilo tudi o načinu izvršitve svoje odločitve. Tako lahko posamezniki in nevladne organizacije iz prve in druge alineje tretjega odstavka 58. člena ZUreP-2 v treh mesecih po vročitvi odločitve Vrhovnega ali Upravnega sodišča, s katero je postopek odločanja o njihovem tožbenem zahtevku končan, pri Ustavnem sodišču vložijo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prostorskega izvedbenega akta.

Omenjena odločitev je relevantna tudi za ureditev po ZUreP-3, ki v 61. členu v bistvenem podobno kot ZureP-2 ureja sodno varstvo zoper prostorske izvedbene akte.

V poslovnih najemnih razmerjih večkrat pride do situacije, ko ena pogodbena stranka nima več interesa najemati določenih poslovnih prostorov in želi pogodbeno razmerje predčasno prekiniti. Kakšne možnosti ji daje zakon?

Vrhovno sodišče (VSRS) je v aktualni odločbi v zvezi zahtevkom za povrnitev škode investitorju, nastali zaradi spreminjanja prostorskih aktov s strani občine, odgovorilo na naslednji revizijski vprašanji: 

• ali se občina (tožena stranka) lahko razbremeni odgovornosti za škodo, ki nastane kot posledica neusklajenosti prostorskih aktov, s sklicevanjem na neskrbnost investitorja in projektanta pri projektiranju, in 
• ali sta potrdilo o namenski rabi in lokacijska informacija (kot potrdilo iz uradne evidence in javna listina) dokumenta, na katera se lahko udeleženec v pravnem prometu (investitor) zanese.

Naročniki lahko v postopkih javnih naročil od gospodarskih subjektov zahtevajo izpolnjevanje določenih objektivnih pogojev za sodelovanje. Za ta namen imajo naročniki možnost določiti zahtevo, da morajo imeti gospodarski subjekti ustrezne izkušnje, kar izkažejo z referencami iz prejšnjih javnih naročil. Ker pa izvajalci za izvedbo javnih naročil običajno angažirajo podizvajalce, se lahko med drugim zastavi vprašanje, ali lahko gospodarski subjekti tovrstne zahteve naročnika izpolnijo tudi s predložitvijo referenc iz referenčnih poslov, pri katerih je glavnino oziroma določen obseg del izvedel njihov takratni podizvajalec.

Ali je delavec dolžan izkazati, da ga konkurenčna klavzula omejuje pri pridobitvi primerljivega zaslužka?

Ali je lahko delavec upravičen do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule tudi v primeru, da pri novem delodajalcu prejema enako ali višjo plačo?

Ali se lahko delavec in delodajalec dogovorita drugače – da nadomestilo delavcu pripade že, če spoštuje konkurenčno klavzulo?

Kdaj gre za primerljiv zaslužek?

V obravnavanem primeru je bila revizija dopuščena glede vprašanja: Ali imajo etažni lastniki stavbe v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja za posamezni del stavbe po določbah ZGO-1 pravico udeleževati se postopka kot stranski udeleženci zaradi varstva svoje lastninske pravice?“

Vrhovno sodišče je na predlog tožeče stranke s Sklepom III DoR 3/2021, dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je legitimacijski učinek iz prvega odstavka 482. člena ZGD-1 , glede časovnega trenutka, od katerega prenos poslovnega deleža učinkuje v razmerju do družbe in od katerega pridobitelj poslovnega deleža v razmerju do družbe velja za družbenika z vsemi korporacijskimi upravičenji, absoluten in nasproten dokaz ni mogoč? S Sklepom III Ips 17/2021 z dne 24. 08. 2021 je Vrhovno sodišče vloženi reviziji ugodilo in podalo odgovor na zastavljeno vprašanje.

Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o. iz Ljubljane vabi k sodelovanju odvetnika | odvetniškega kandidata. Lepo vabljeni k predložitvi vlog in predstavitev.

Zgolj tri leta po uveljavitvi Gradbenega zakona - GZ (Ur.l.RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20 in 15/21 – ZDUOP) je vlada sprejela nov gradbeni zakon – GZ-1 (v času objave tega bloga še v sprejemanju v Državnem zboru). Z novim zakonom naj bi se odpravile dodatne administrativne ovire ter pospešilo postopke za izdajo dovoljenj v zvezi z gradnjo. V tem zapisu smo zbrali nekatere bistvene sprememb in novosti, ki jih prinaša GZ-1.

Na spletni strani 24ur (https://www.24ur.com/novice/slovenija/nagrada-ministra-vizjaka-za-glasove-poslanca-simonovica.html) je bila dne 12. 11. 2021 ob 8:30 objavljena novica z naslovom »Nagrada ministra Vizjaka za glasove poslanca Simonoviča?« V njej je bila Odvetniški družbi Neffat o. p. d. o. o. očitana neizkušenost in arogantnost v povezavi z odgovori na vprašanja, ki jih je Odvetniški družbi Neffat o. p., d. o. o. postavila novinarka Nika Kunaver.

Skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) so povezane družbe pravno samostojne gospodarske družbe, ki so v medsebojnem razmerju bodisi koncerna, odvisne in obvladujoče družbe, družbe v večinski lasti in družbe z večinskim deležem, družbe z vzajemno kapitalsko udeležbo ali pa gre za družbe, ki so povezane s podjetniškimi pogodbami. Pojem povezane družbe definira tudi Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, in sicer njen pomen definira kot obvladujočo družbo in njene odvisne družbe.

Decembra 2019 je stopila v veljavo Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, oziroma t.i. EU Whistleblowing Directive. Rok za prenos te direktive v nacionalne zakonodaje držav članic se izteče 17. decembra letošnjega leta.

V praksi pogosto prihaja do situacij, ko umetniškega dela ne ustvari en sam avtor, temveč večje število oseb. V takšnih primerih se postavi vprašanje, kakšna so avtorskopravna razmerja med njimi in pod kakšnimi pogoji lahko posamezen avtor razpolaga s svojimi pravicami na skupaj ustvarjenem delu.

Marketinški in prodajni oddelki v podjetjih se v praksi pogosto srečajo z vprašanjem, ali lahko osebam, s katerimi poslovno komunicirajo v zvezi z nakupom njihovih izdelkov oz. storitev na elektronske naslove pri njihovih strankah, ki so podjetja (torej vezano na komunikacijo in opravljanje storitev B2B) pošiljajo določene marketinške vsebine in ali za to potrebujejo posebno privolitev posameznika. Pod kakšnimi pogoji je neposredno trženje v razmerju B2B dovoljeno brez privolitve posameznika?

Vrhovno sodišče je v predmetni zadevi odločilo o reviziji glede vprašanja, ali do vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo dogovor solastnikov nepremičnine glede načina uporabe, vzdrževanja in porazdelitve obratovalnih in vzdrževalnih stroškov ne učinkuje.