Mednarodno ali čezmejno kupoprodajno razmerje praviloma nastane, ko imata pogodbeni stranki sedeža v različnih državah. Kako takšni stranki rešujeta morebitno nastale medsebojne spore, katero pravo pri tem uporabita in katero sodišče je pristojno za odločanje o njunem sporu, je odvisno predvsem od določb sklenjene kupoprodajne pogodbe ter morebitnih splošnih pogojev prodaje, ki jih sprejme prodajalec.

Zaradi zagotavljanja nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila je naročnik po objavi odločitve o oddaji javnega naročila dolžan omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Dodatno, če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Vsled navedenega je naročnik skladno s petim odstavkom 35. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3) zavezan ponudniku, ki v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteva vpogled, dovoliti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost, tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov in osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je namreč edini način, da neizbrani ponudniki preverijo, ali so bila v postopku javnega naročanja in zlasti pri izbiri o oddaji javnega naročila, spoštovana vsa temeljna načela javnega naročanja, tj. da je bila odločitev o izbiri, ki jo je izdal naročnik, zakonita.

Zakon o javnem naročanju naročnikom omogoča, da v postopku javnega naročanja povabijo k sodelovanju le invalidska podjetja in zaposlitvene centre ter socialna podjetja in podjetja s socialno vsebino. Blog prispevek obravnava odločitev Sodišča EU v zvezi z možnostjo določitve dodatnih pogojev v nacionalni zakonodaji za sodelovanje v postopkih oddaje pridržanih javnih naročil ter odločitev DKOM glede razlage pridržanih javnih naročil na način, da se pravico sodelovanja v teh postopkih omeji zgolj na določeno »upravičeno« kategorijo ponudnikov.

Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti zakonske ureditve sodnega varstva v upravnem sporu zoper prostorske izvedbene akte. Odločilo je, da je bil 58. člen Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) v neskladju z Ustavo.

Obravnavana odločitev učinkuje tudi na odprte sodne postopke, v katerih o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, in sicer ima za posledico zavrženje tožb v teh postopkih. Ker bi ti tožniki zaradi odločitve Ustavnega sodišča lahko ostali brez pravnega varstva, je Ustavno sodišče odločilo tudi o načinu izvršitve svoje odločitve. Tako lahko posamezniki in nevladne organizacije iz prve in druge alineje tretjega odstavka 58. člena ZUreP-2 v treh mesecih po vročitvi odločitve Vrhovnega ali Upravnega sodišča, s katero je postopek odločanja o njihovem tožbenem zahtevku končan, pri Ustavnem sodišču vložijo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prostorskega izvedbenega akta.

Omenjena odločitev je relevantna tudi za ureditev po ZUreP-3, ki v 61. členu v bistvenem podobno kot ZureP-2 ureja sodno varstvo zoper prostorske izvedbene akte.

V poslovnih najemnih razmerjih večkrat pride do situacije, ko ena pogodbena stranka nima več interesa najemati določenih poslovnih prostorov in želi pogodbeno razmerje predčasno prekiniti. Kakšne možnosti ji daje zakon?

Vrhovno sodišče (VSRS) je v aktualni odločbi v zvezi zahtevkom za povrnitev škode investitorju, nastali zaradi spreminjanja prostorskih aktov s strani občine, odgovorilo na naslednji revizijski vprašanji: 

• ali se občina (tožena stranka) lahko razbremeni odgovornosti za škodo, ki nastane kot posledica neusklajenosti prostorskih aktov, s sklicevanjem na neskrbnost investitorja in projektanta pri projektiranju, in 
• ali sta potrdilo o namenski rabi in lokacijska informacija (kot potrdilo iz uradne evidence in javna listina) dokumenta, na katera se lahko udeleženec v pravnem prometu (investitor) zanese.

Naročniki lahko v postopkih javnih naročil od gospodarskih subjektov zahtevajo izpolnjevanje določenih objektivnih pogojev za sodelovanje. Za ta namen imajo naročniki možnost določiti zahtevo, da morajo imeti gospodarski subjekti ustrezne izkušnje, kar izkažejo z referencami iz prejšnjih javnih naročil. Ker pa izvajalci za izvedbo javnih naročil običajno angažirajo podizvajalce, se lahko med drugim zastavi vprašanje, ali lahko gospodarski subjekti tovrstne zahteve naročnika izpolnijo tudi s predložitvijo referenc iz referenčnih poslov, pri katerih je glavnino oziroma določen obseg del izvedel njihov takratni podizvajalec.

Ali je delavec dolžan izkazati, da ga konkurenčna klavzula omejuje pri pridobitvi primerljivega zaslužka?

Ali je lahko delavec upravičen do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule tudi v primeru, da pri novem delodajalcu prejema enako ali višjo plačo?

Ali se lahko delavec in delodajalec dogovorita drugače – da nadomestilo delavcu pripade že, če spoštuje konkurenčno klavzulo?

Kdaj gre za primerljiv zaslužek?

V obravnavanem primeru je bila revizija dopuščena glede vprašanja: Ali imajo etažni lastniki stavbe v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja za posamezni del stavbe po določbah ZGO-1 pravico udeleževati se postopka kot stranski udeleženci zaradi varstva svoje lastninske pravice?“

Vrhovno sodišče je na predlog tožeče stranke s Sklepom III DoR 3/2021, dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je legitimacijski učinek iz prvega odstavka 482. člena ZGD-1 , glede časovnega trenutka, od katerega prenos poslovnega deleža učinkuje v razmerju do družbe in od katerega pridobitelj poslovnega deleža v razmerju do družbe velja za družbenika z vsemi korporacijskimi upravičenji, absoluten in nasproten dokaz ni mogoč? S Sklepom III Ips 17/2021 z dne 24. 08. 2021 je Vrhovno sodišče vloženi reviziji ugodilo in podalo odgovor na zastavljeno vprašanje.

Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o. iz Ljubljane vabi k sodelovanju odvetnika | odvetniškega kandidata. Lepo vabljeni k predložitvi vlog in predstavitev.

Zgolj tri leta po uveljavitvi Gradbenega zakona - GZ (Ur.l.RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20 in 15/21 – ZDUOP) je vlada sprejela nov gradbeni zakon – GZ-1 (v času objave tega bloga še v sprejemanju v Državnem zboru). Z novim zakonom naj bi se odpravile dodatne administrativne ovire ter pospešilo postopke za izdajo dovoljenj v zvezi z gradnjo. V tem zapisu smo zbrali nekatere bistvene sprememb in novosti, ki jih prinaša GZ-1.

Na spletni strani 24ur (https://www.24ur.com/novice/slovenija/nagrada-ministra-vizjaka-za-glasove-poslanca-simonovica.html) je bila dne 12. 11. 2021 ob 8:30 objavljena novica z naslovom »Nagrada ministra Vizjaka za glasove poslanca Simonoviča?« V njej je bila Odvetniški družbi Neffat o. p. d. o. o. očitana neizkušenost in arogantnost v povezavi z odgovori na vprašanja, ki jih je Odvetniški družbi Neffat o. p., d. o. o. postavila novinarka Nika Kunaver.

Skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) so povezane družbe pravno samostojne gospodarske družbe, ki so v medsebojnem razmerju bodisi koncerna, odvisne in obvladujoče družbe, družbe v večinski lasti in družbe z večinskim deležem, družbe z vzajemno kapitalsko udeležbo ali pa gre za družbe, ki so povezane s podjetniškimi pogodbami. Pojem povezane družbe definira tudi Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, in sicer njen pomen definira kot obvladujočo družbo in njene odvisne družbe.

Decembra 2019 je stopila v veljavo Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, oziroma t.i. EU Whistleblowing Directive. Rok za prenos te direktive v nacionalne zakonodaje držav članic se izteče 17. decembra letošnjega leta.

V praksi pogosto prihaja do situacij, ko umetniškega dela ne ustvari en sam avtor, temveč večje število oseb. V takšnih primerih se postavi vprašanje, kakšna so avtorskopravna razmerja med njimi in pod kakšnimi pogoji lahko posamezen avtor razpolaga s svojimi pravicami na skupaj ustvarjenem delu.

Marketinški in prodajni oddelki v podjetjih se v praksi pogosto srečajo z vprašanjem, ali lahko osebam, s katerimi poslovno komunicirajo v zvezi z nakupom njihovih izdelkov oz. storitev na elektronske naslove pri njihovih strankah, ki so podjetja (torej vezano na komunikacijo in opravljanje storitev B2B) pošiljajo določene marketinške vsebine in ali za to potrebujejo posebno privolitev posameznika. Pod kakšnimi pogoji je neposredno trženje v razmerju B2B dovoljeno brez privolitve posameznika?

Vrhovno sodišče je v predmetni zadevi odločilo o reviziji glede vprašanja, ali do vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo dogovor solastnikov nepremičnine glede načina uporabe, vzdrževanja in porazdelitve obratovalnih in vzdrževalnih stroškov ne učinkuje.

V pravdnih postopkih lahko stranke dejanja opravljajo same ali pa po pooblaščencu. V primeru, da se stranke odločijo, da bodo zadevo predale pooblaščencu, ali, ko jim to nalaga zakon, morajo sodišču priložiti pisno pooblastilo.

Košarkarsko arbitražno razsodišče (BAT) je pristojno odločati v sporih (zlasti) med košarkarji (»igralec«) in košarkarskimi klubi (»klub«), vendar zgolj v primeru, če se stranke v pogodbi pisno tako dogovorijo (t.i. arbitražna klavzula). Posebnost BAT-a pa je tudi, da se spori praviloma rešujejo ob uporabi oziroma na podlagi načela pravičnosti in poštenja (ang. »ex aequo et bono«), razen če se stranke v pogodbi ne dogovorijo drugače (npr. izrecna uporaba prava Slovenije).

Eden ključnih gradbenih odpadkov, ki zlasti pri novogradnjah običajno lahko količinsko prednjači, je zemeljski izkop. Sistem ravnanja z odpadki generalno stremi k temu, da so poti odpadkov oziroma tokovi odpadkov evidentirani. Zato je pomembno kako je ravnanje z zemeljskim izkopom kot eni izmed oblik gradbenih odpadkov v primeru oddaje pooblaščenemu subjektu povezano z uporabo evidenčnih listov.

Vrhovno sodišče je v primeru z opr. št. I Up 88/2020 z dne 5. 8. 2020 odločalo o vprašanju dostopa do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe.

Vrhovno sodišče RS in Višje sodišče v Ljubljani sta v svojih odločitvah pritrdila stališču Informacijskega pooblaščenca (IP), da lahko tudi po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) ta še vedno sankcionira kršitve varstva osebnih podatkov, ki so v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) opredeljene kot prekrški.

V upravnih postopkih je mogoče, da je z odločbo prvostopenjskega organa izrečen ukrep, ki nastopi takoj z vročitvijo te odločbe. V takšnih primerih posameznik ne mora vložiti začasne odredbe. Posameznikom pa lahko s takšno še nepravnomočno odločbo začnejo nastajati določene neugodne posledica. Z zakonom je v takšnih situacijah predvidena začasna odločba.

V zadevi T-93/18 International Skating Union proti Komisiji je Splošno sodišče Evropske Unije obravnavalo tožbo Mednarodne drsalne zveze zoper Evropsko Komisijo.

Evropska komisija je 4. junija 2021 sprejela nove standardne pogodbene klavzule, ki so začele veljati 27. junija 2021. Vse pogodbe morajo biti prilagojene novim standardnim pogodbenim klavzulam do 27. decembra 2022.

Sprejetje novele SZ-1E ni prineslo sprememb zgolj v zvezi z določbami Stanovanjskega zakona, temveč je poseglo tudi na nekatera področja, ki so bila predhodno predmet urejanja s strani nekaterih drugih predpisov. Ena izmed žrtev je bil tudi Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Katere so bistvene novosti za poslovne najeme?

Posameznik lahko s svojim ustvarjanjem naredi določeno delo, na katerem mu pripada avtorska pravica. Avtorsko pravico posameznik pridobi že s tem, ko delo ustvari in za pridobitev te pravice ni potrebna nobena posebna prijava ali registracija. Velikokrat pa se pojavi težava, če kdo drug neupravičeno poseže v avtorsko delo, saj lahko takšen poseg predstavlja kršitev avtorske pravice.

Eden od potez za pridobivanje prepoznavnosti na družbenih omrežjih se v zadnjem času pojavljajo tudi nagradne igre, ki so vse bolj razširjene. Ob pregledu slednjih pa se velikokrat opazi, da je področje varovanja osebnih podatkov s strani organizatorjev nagradne igre v povezavi z nagradnimi igrami neustrezno.

Med potencialnimi načini omejevanja konkurence so v zadnjem času precej aktualni primeri, ko originarna podjetja, ki imajo svoje produkte zavarovane s patenti (praviloma farmacevtska podjetja), sklenejo sporazum s podjetji, ki bi želela na trg vstopiti z generičnimi proizvodi in katerih namen je, da generiki v zameno za plačilo še nekaj časa ne bodo vstopili na trg ali izpodbijali veljavnosti patenta. Za tovrstne dogovore se uporabljajo izrazi kot so npr. patentne poravnave s prenosom vrednosti ali sporazumi s klavzulami »pay for delay«.

Vlada je 8. aprila 2021 sprejela Uredbo o embalaži in odpadni embalaži. Z uredbo se za proizvajalce ukinja količinski prag 15 ton dane embalaže letno na trg v Sloveniji za nastanek obveznosti plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo, spreminja se tudi način poročanja o odpadni embalaži. Katere pa so še druge spremembe, ki jih prinaša Uredba?

Žvižgač je po definiciji SSKJ član določene organizacije, navadno zaposleni ali nekdanji zaposleni, ki razkrije nezakonito ravnanje drugih članov.

Dne 27. januarja 2021 je bila sprejeta novela ZGD-1K (Uradni list RS, št. 18/21 z dne 9. 2. 2021).

Glavna motivacija za njeno pripravo je bila uskladitev slovenskega pravnega reda z zakonodajo EU (upoštevajoč Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev (v nadaljevanju: Direktiva) in Uredbo Komisije (EU) 2018/1212 (v nadaljevanju: Izvedbena uredba)). Novela pa je z namenom odprave pomanjkljivosti in nedoslednosti veljavnega ZGD-1 prinesla tudi nekatere druge spremembe.

Spremembe, ki se nanašajo na uskladitev domačega pravnega reda z določbami EU, so bile obravnavane v blogu, ki je dostopen na naslednji povezavi (…), v nadaljevanju pa bodo predstavljene preostale pomembnejše spremembe.

Dne 27. januarja 2021 je bila sprejeta novela ZGD-1K (Uradni list RS, št. 18/21 z dne 9. 2. 2021).

Glavna motivacija za njeno pripravo je bila uskladitev slovenskega pravnega reda z zakonodajo EU (upoštevajoč Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev (v nadaljevanju: Direktiva) in Uredbo Komisije (EU) 2018/1212 (v nadaljevanju: Izvedbena uredba)). Novela pa z namenom odprave pomanjkljivosti in nedoslednosti veljavnega ZGD-1 predvideva tudi nekatere druge spremembe.

Pomembnejše spremembe, ki se nanašajo na uskladitev slovenskega pravnega sistema z sistemom EU, bodo predstavljene v nadaljevanju, o preostalih spremembah pa pišemo v posebnem blogu, ki je dostopen na naslednji povezavi (….).

Električni skiroji predstavljajo novo, vedno bolj priljubljeno obliko mikromobilnosti, predvsem v mestnih središčih, kjer primanjkuje parkirnih mest; so ugodnejša in hitrejša alternativa javnemu prevozu ter lastniškim osebnim vozilom. So cenovno razmeroma dostopni in enostavni za upravljanje, a na drugi strani tudi nevarni za uporabo in nastanek poškodb, predvsem zaradi nestabilnosti, neslišnosti, doseganja visokih hitrosti (tudi 50km/h in več) ter pomanjkljive opreme (luči, smerokazi, odsevna telesa, itd.).

Načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP določa, da je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo preden se izda odločba. Če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom, organ pa svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Kako pa v upravnem postopku pravico do izjave izvršujejo stranski udeleženci?

Kot smo že pisali v blogu, ki je dostopen tukaj, slovenska zakonodaja ob zasledovanju ciljev Aarhuške konvencije predvideva pogoje in načine, na katerega lahko nekateri subjekti vstopijo v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ter tako lažje zavarujejo svoje pravice in interese. Kaj pa če bi določena oseba morala sodelovati v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, pa ji ta možnost ni bila dana? V takem primeru lahko pride v poštev obnova postopka.

V postopkih izdaje okoljevarstvenega soglasja niso zgolj nosilci nameravanega posega v okolje tisti, na položaj katerih bo končna odločitev upravnega organa vplivala. Skladno z 72. členom Ustave Republike Slovenije ima namreč vsak pravico do zdravega življenjskega okolja, iz česar izhaja, da lahko določen poseg v okolje poseže v pravice širšega kroga subjektov. Zakonodaja pod vplivom Aarhuške konvencije predvideva pogoje in načine, na katere lahko subjekti, na pravne interese katerih bo določen poseg vplival, vstopijo v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ter tako omogoča, da ti zavarujejo svoje pravice in pravne interese.

Zaradi novih poslovnih modelov in novih akterjev na trgu se mora zakonodaja na področju urejanja avtorskih in sorodnih pravic ustrezno prilagoditi na prihajajoče razmere na digitalnem trgu. Predvsem je potrebno, da se z zakonodajo ne bi zaviral tehnološki razvoj in da se zagotovi pravna varnost na v povezavi z avtorskimi in sorodnimi pravicami na enotnem digitalnem trgu.

Na to vprašanje je pred kratkim dne 22. 10. 2020 odgovorilo Sodišče EU v združenih zadevah C‑720/18 in C‑721/18 Ferrari SpA v DU. Natančneje je sodišče odločalo o vprašanju, ali preprodaja vozil Ferrari in njihovih nadomestnih delov pomeni resnično in dejansko uporabo (»genuine use«) blagovne znamke Testarossa v skladu s prvim odstavkom 12. člena Direktive 2008/95/ES[1] (nekdanja direktiva o znamki; danes 19. člen Direktive 2015/2436[2]; 52.b člen slovenskega ZIL-1[3])? Ali se v skladu z isto določbo znamko resnično in dejansko uporablja, ko imetnik znamke ponuja storitve, ki ne uporabljajo blagovne znamke, ampak so namenjene že prodanemu blagu?

Pojem »zaposlitve« ni izrecno opredeljen v temeljnem delovnopravnem predpisu, tj. Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19; v nadaljevanju: »ZDR-1«), vendar pa ga lahko po naši oceni iz določb ZDR-1 vseeno izluščimo.

Vlada RS je dne 18.11.2020 ponovno razglasila epidemijo z veljavnostjo 30 dni, ki je bila dne 18.12.2020 podaljšana še za 30 dni. Dne 25.11.2020 je Državni zbor potrdil sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (»ZIUOPDVE« ali »PKP6«), ki je stopil v veljavo 27.11.2020. PKP6 med drugim posega tudi na področje poslovanja gospodarskih družb v RS, in sicer z začasno spremembo ZGD-1 s katero se omogoča drugačna – elektronska ali virtualna izvedba skupščin gospodarskih družb, kljub temu, da statut ali poslovnik družbe opredeljuje zgolj skupščino s fizično prisotnostjo delničarjev. Začasne spremembe ZGD-1 veljajo le za skupščine, sklicane v času razglašene epidemije, pod določenimi pogoji pa tudi za skupščine, ki so bile sklicane pred uveljavitvijo PKP6, torej pred 27.11.2020.

Sodba sodišča z dne 24. novembra 2020 - C‑59/19 - Wikingerhof GmbH Co. KG proti Booking.com BV

Med družbo Wikingerhof GmbH & Co. KG, ki upravlja hotel v Nemčiji in družbo Booking.com BV iz Nizozemske, ki upravlja platformo za rezervacijo nastanitev, je bilo na nemškem sodišču vložena tožba glede nekaterih praks Booking.com, ki naj bi pomenile zlorabo prevladujočega položaja. Družbi sta v pogodbi, ki sta jo sklenili, določili krajevno pristojnost sodišča. Sodišče EU je odločalo, ali se tako dogovorjena pristojnost upošteva, če gre za spor o stvari, ki se nanaša tudi na zlorabo prevladujočega položaja.

V posledici zadnje finančne krize so se v praksi dodobra uveljavile transakcije z zapadlimi terjatvami. Večje paketne prodaje terjatev so prevladovale v bančnem sektorju, za zasebni sektor so značilnejše prodaje posameznih terjatev.

S prodajo terjatev se imetniki zapadlih terjatev razbremenijo čakanja na dolžnikovo izpolnitev, tveganj, ki so povezana s praviloma dolgotrajnimi in le deloma uspešnimi sodnimi postopki izterjave dolga ali izboljšajo likvidnostna sredstva, kupci terjatev pa pridobijo možnost po prestrukturiranju terjatev v lastniške deleže dolžnika ali boljše pogajalsko izhodišče pri poslovnem sodelovanju z dolžnikom.

Občinski svet odloča na svojih sejah, ki jih skliče župan najmanj štirikrat letno, skladno s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta. Kot določa Zakon o lokalni samoupravi, pa se lahko v primeru naravne ali druge hujše nesreče, epidemije ali v drugih izrednih okoliščinah, skliče seja na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki pa se zvočno in slikovno snema.

Komisorični dogovor ali drugače lex commissoria je pravni institut, skladno s katerim so nična pogodbena določila (če zakon ne določa drugače), s katerimi bi se stranki dogovorili, da zastavljena stvar preide v last zastavnega upnika, v primeru, da terjatev ob zapadlosti ni plačana, ali pa v primeru, ko je višina plačila vnaprej določena. Enak rezultat imajo tudi drugi dogovori, ki imajo enak ekonomski rezultat.

Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP ), ki je veljal do 22. 10. 2015, je omogočal vpis v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: centralni register) določenih pravic tretjih na NVP: zastavna pravica, užitek, odkupna pravica in predkupna pravica. Novi ZNVP-1 pa je omejil pravice, ki se lahko vpišejo v centralni register.

Ena izmed temeljnih značilnosti poslovnih deležev, ki jih družbeniki v d.o.o. pridobijo na podlagi osnovnih vložkov, je njihova enotnost in nedeljivost. Ne glede na to, pa ZGD-1 v določenih, izjemnih okoliščinah, dovoljuje tudi njihovo delitev. En izmed razlogov, iz katerih je delitev poslovnega deleža dopustna, je tudi odsvojitev.