V praksi se pogosto srečujemo s primeri, ko sodišče ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu nezakonita, kljub temu da obstaja resničen in dokazljiv razlog za odpoved. Delodajalec je lahko prepričan, da je ravnal pravilno, vendar napake v postopku, neustrezna obrazložitev ali napačna pravna kvalifikacija razloga lahko privedejo do ugotovitve nezakonitosti odpovedi. V tem prispevku predstavljamo ene izmed najpogostejših napak delodajalcev pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter opozarjamo na ključne zakonske določbe in sodno prakso, ki oblikujejo standarde zakonitega ravnanja.

Naročnik je po odprtem postopku sklenil okvirni sporazum o prevzemu in končni obdelavi dehidriranega blata iz čistilne naprave. Pred iztekom veljavnosti okvirnega sporazuma je naročnik začel nov postopek oddaje javnega naročanja z namenom sklenitve novega okvirnega sporazuma. Ker mu novega javnega naročila ni uspelo oddati pred iztekom obstoječega sporazuma, ga je naročnik s sklenitvijo Aneksa št. 1 ustrezno podaljšal na način, da je naročil dodatne storitve. Pri tem se je naročnik skliceval na razloge iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 95. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Treba je poudariti, da naročnik kljub podaljšanju okvirnega sporazuma na podlagi sklenjenega Aneksa št. 1 ni oddal nobenega posameznega javnega naročila.

Also accessible on LinkedIn

Main Real Estate Laws

Slovenia is a civil law system. The main law that governs real estate law in Slovenia is the Law on property Code. Additionally, there are other important laws such as Agricultural Land Act, Housing Act, Land Register Act, Real Estate Cadastre Act, Protection of Buyers of Apartments and Single Occupancy Buildings Act, Real Estate Agencies Act, Act Establishing Commonhold Tenure in Certain Buildings and Determining Commonhold Land, to name a few. Even so, the Supreme court of the Republic of Slovenia and decisions of higher courts are used in practice to help interpret the statutory law, even if they do not enjoy the status of a formal legal source.

Pri nakupu nepremičnine je pomembno, da kupec razume svoje pravice in obveznosti v primeru, ko se po prevzemu nepremičnine odkrijejo skrite stvarne napake. V tem prispevku bodo predstavljene ključne pravice in obveznosti kupca ter prodajalca po Zakonu o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) ter Obligacijskem zakoniku (OZ).

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) ima lahko enega ali več direktorjev, ki na lastno odgovornost vodijo njene posle in jo zastopajo. Zakon o gospodarskih družbah sprejema splošno načelo o svobodni odločitvi družbenikov o postavitvi in odpoklicu direktorjev. Tako v tretjem odstavku 515. člena določa, da skupščina družbenikov lahko odpokliče poslovodjo kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan za določen ali nedoločen čas. Direktor svojo poslovodno funkcijo v družbi lahko opravlja bodisi na podlagi na podlagi pogodbe (civilnega prava) bodisi je v delovnem razmerju z družbo.

The current year is proving challenging for the German automotive manufacturer Volkswagen (VW). In April 2024, Euronews reported: »The company (VW) said in its latest financial update on 10 April that sales of all-electric vehicles declined by 24% in Europe, while sales grew by 91% in China, year-over-year. However, overall, the company said it increased its vehicle deliveries by 3% to 2.10 million vehicles with the main drivers being China, South America and North America. "Vehicles with combustion engines increased by 4% to 1.97 million units, overcompensating the slight decline of 3% to 136,400 all-electric vehicles (BEV). In this segment, strong growth in China (+91%) did not fully offset the decline in Europe (-24%). "However, incoming orders for BEVs in Western Europe developed positively from January to March. More than twice as many all-electric models were ordered as in the same period last year (+154%), so that the BEV order bank currently stands at around 160,000 vehicles," a company statement said.«

In early August 2024 the Guardian reported an article about how Argentina will use AI to "predict future crimes" and in it stated as follows:

»The country’s far-right president Javier Milei this week created the Artificial Intelligence Applied to Security Unit, which the legislation says will use “machine-learning algorithms to analyse historical crime data to predict future crimes”. It is also expected to deploy facial recognition software to identify “wanted persons”, patrol social media, and analyse real-time security camera footage to detect suspicious activities.«

Marsikateri upravičenec, ki je zaprosil za pomoč v skladu Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK), je prejel odločbo javne agencije SPIRIT, s katero je bilo ugotovljeno, da je bil določen znesek pomoči izplačan neupravičeno, ter je bilo upravičencu naloženo, da v roku 30 dni od vročitve odločbe vrne neupravičeno prejeti znesek pomoči.

Upravičenci, katerih dejavnost je energetsko intenzivna, posledično pa je delež stroškov energenta oziroma stroškov električne energije glede na njihove poslovne prihodke relativno visok, so prejeli, za njihove okoliščine, izjemno visoke zneske za vračilo pomoči. Takšen znesek lahko pomeni tudi 10% celoletnih prihodkov upravičenca. To pa lahko marsikoga postavi v položaj, ko je ogrožena likvidnost podjetja in s tem njegovega poslovanja. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je upravni organ pri vodenju postopka in izdaji odločbe ravnal zakonito?

Predkupna pravica pomeni obliko omejevanja razpolagalne sposobnosti lastnika stvari. Po vsebini gre za pravico, ki njenemu imetniku (predkupnemu upravičencu) daje pravno možnost od lastnika zahtevati, da ga obvesti o nameravani prodaji stvari ali druge premoženjske pravice, ki je predmet predkupne pravice, določeni osebi in da mu ponudi, da jo on kupi pod enakimi pogoji. Pravni temelj nastanka predkupne pravice je lahko pogodba ali zakon. Na tej osnovi ločimo pogodbeno in zakonito predkupno pravico.

Javna naročila v Republiki Sloveniji so pomemben del gospodarske dejavnosti. Leta 2022 je bilo oddanih več kot milijon naročil v skupni vrednosti več kot osem milijard evrov, kar predstavlja 58,7 odstotka odhodkov državnega proračuna. To poudarja ključno vlogo javnih naročil v gospodarskih dejavnostih in potrebo po spoštovanju pravnih okvirjev ter zagotavljanju poštene konkurence. K temu lahko pripomorejo tudi ponudniki s svojim proaktivnim ravnanjem.

Pri oderuški pogodbi gre za pogodbo, kjer je postopek oblikovanja volje ene od stranka močno okrnjen. V skladu z OZ, ki definira oderuško pogodbo, velja, da če kdo izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu, je takšna pogodba nična.

Temelj ureditve razmerij med družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je družbena pogodba, pri kateri kot osnovno načelo prihaja do izraza načelo svobodne volje družbenikov. Slednje izhaja tudi iz določila prvega odstavka 504. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), ki določa, da se pravice, ki jih imajo družbeniki pri upravljanju družbe, in način njihovega uresničevanja določijo z družbeno pogodbo, če zakon ne določa drugače. V zvezi z ureditvijo glasovalnih pravic v d.o.o. pa zakon v glavnem nima drugačnih, t. j. prisilnih določb, zato je ureditev v veliki meri prepuščena avtonomiji družbenikov, kot je podrobneje predstavljeno v nadaljevanju.

V vsakem procesu, v katerem sodelujejo ali pa so ga ustvarili ljudje, je neizogibno, da pride do napak. Če upoštevamo navedeno so napake lahko sistemske ali človeške, vendar imajo zmeraj element malomarnosti oz. odstopanje od zahtevane skrbnosti. Širši javnosti je dobro poznano načelo skrbnosti po 6. odstavku Obligacijskega zakonika, ki se v omenjenem členu stopnjuje po odstavkih, in sicer v 1. odstavku skrbnost dobrega gospodarja kot temeljna skrbnost ter v 2. odstavku skrbnost dobrega strokovnjaka kot višji standard. Obe obliki skrbnosti se nanašata na udeležence v obligacijskih razmerjih. Vsaka kršitev omenjenih standardov skrbnosti v obligacijskih razmerji odpira pot do odškodninskih zahtevkov samih oškodovancev.

Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) v IV. poglavju razlikuje med okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje naprave, ki povzroča industrijske emisije, okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje druge naprave in dejavnosti ter okoljevarstvenim dovoljenjem za obrat. V primerjavi z ZVO-1 je ZVO-2 področje okoljevarstvenega dovoljenja normativno nadgradil s skupnimi določbami za vsa tri (vse tri vrste) okoljevarstvena dovoljenja. Vrhovno sodišče je v zvezi z normativnim razlikovanjem okoljevarstvenih dovoljenj zavzelo stališče, da gre formalno za različna dovoljenja, hkrati pa je Vrhovno sodišče nakazalo, da mora pristojni upravni organ v postopku preverjanja in spremembe ene vrste okoljevarstvenega dovoljenja po uradni dolžnosti za napravo, ki obenem izpolnjuje tudi pogoje za obrat (iz 18. člena ZVO-1), izvesti tudi preverjanje skladnosti obratovanja naprave s predpisi, ki urejajo področje obratovanja obratov. Ob tovrstni praksi Vrhovnega sodišča pa se posledično postavi pod vprašaj pravilnost ravnanja pristojnih upravnih organov, da znotraj iste vrste okoljevarstvenega dovoljenja, t.j. okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje druge naprave in dejavnosti, izdajajo okoljevarstveno dovoljenje za isto napravo ali dejavnost zgolj po področjih urejanja posameznih podzakonskih predpisov.

Pogodba o zaposlitvi je dvostranska pogodba, s katero se delavec zaveže opravljati določeno delo za delodajalca, delodajalec pa, da bo delavcu za opravljeno delo plačal. Temeljna obveznost delavca je torej vestno opravljanje dela skladno s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Na drugi strani pa je plačilo za delo ena izmed temeljnih delodajalčevih obveznosti.

Neupravičena odsotnost delavca z dela predstavlja kršitev njegovih pogodbenih obveznosti in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tovrstna kršitev lahko vodi do različnih pravnih posledic, ki so predstavljene v nadaljevanju.

Pri kreditnih pogodbah v švicarskih frankih (CHF) gre za posojilne pogodbe z valutnimi klavzulami. Valutna klavzula je določilo o plačilu dolga v domači valuti po tečaju tuje valute . Upnika varuje pred posledicami padca vrednosti domače valute, pri čemer je CHF veljal za valuto varnega zavetja. Kreditojemalci, ki so take pogodbe sklenili v obdobju 2004 – 2008, so se zanje pogosto odločali v prepričanju, da bodo s tem finančno pridobili zaradi nižjih obrokov v primerjavi z evrskimi krediti. Z leti pa so se kreditni obroki enormno dvigali, stranke pa so bile na slabšem kot na začetku odplačevanja kreditov. Upoštevaje okoliščine vsakega posameznega primera, pri katerem ni nepomembno postopanje banke, ki je lahko vodilo do poslabšanja premoženjskega položaja posameznega potrošnika kot posledice sklenitve kreditne pogodbe z zgoraj omenjenimi bistvenimi sestavinami, so potrošniki, pod določenimi pogoji pa tudi pravne osebe, upravičeni zahtevati povračilo nastalih preplačil.

Pogodba o finančnem leasingu je pravni posel modernega avtonomnega gospodarskega prava, ki je v praksi zlasti poznana na področju leasinga vozil. Ker gre za tip pogodbe, ki je zakon izrecno ne ureja, je v ospredju pogodbena avtonomija strank, v okviru katere lahko stranki medsebojna razmerja tudi glede posledic prenehanja pogodbe uredita tako, da to ustreza njuni volji in namenu.

Pogodbena določila in splošni pogoji kot sestavni del pogodbe o finančnem leasingu so pri presoji razmerij pogodbenih strank bistvena pravna podlaga. Slednje je mogoče razbrati tudi iz nedavne odločbe Vrhovnega sodišča.

Poslovni delež je skupek upravljavskih pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo na podlagi obsega svojega osnovnega vložka. Kljub osebnostni naravi d.o.o., ki običajno nastane na podlagi medsebojnega zaupanja manjšega števila družbenikov, zakon vendarle dopušča možnost, da družbenik svoj delež, ki predstavlja določeno premoženjsko vrednost, pod določenimi pogoji odsvoji ali obremeni.

V predkazenskem in kazenskem postopku poteka različna dinamika pridobivanja izpovedi prič, in sicer, ko nekdo poda izjavo policistom, uslužbencem na centru za socialno delo ali pa pred sodiščem. Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predvideva takšne okoliščine in tako med ostalimi v 235. členu določa kdo ne sme biti zaslišan ter v 236. členu kdo je oproščen dolžnosti pričevanja. Osredotočili se bomo na institut privilegirane priče iz 236. člena ZKP, ker je njegova dinamika bolj izrazita in odvisna od faze postopka.

Zakon o urejanju prostora ureja postopek razlastitve in omejitve lastninske pravice na nepremičnini. Razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist, če je za dosego javne koristi nujno potrebna in je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Vendar pa razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice ni dopustna, če država ali občina razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena. Pojem druge ustrezne nepremičnine do sedaj v sodni praksi še ni bil opredeljen.

Načine prenehanja služnosti ureja Stvarnopravni zakonik. Med njimi tudi določa, da stvarna služnost preneha, če postane ista oseba lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine. V primeru, da ti nepremičnini prideta ponovno v last različnih lastnikov, stvarna služnost oživi, če v vmesnem času ni bila izbrisana. Zakonska določba torej prenehanje stvarne služnosti v primeru ponovne razdružitve nepremičnin veže na pogoj njenega predhodnega izbrisa iz zemljiške knjige. Kaj pa velja v primeru, ko stvarna služnost veljavno nastane na podlagi zakona in ni vknjižena v zemljiško knjigo in tako ne more biti izbrisana?

Ustavno sodišče RS je s sklepom začasno zadržalo izvrševanje 146. člena Gradbenega zakona (GZ-1), ki ureja postopek izdaje dovoljenja za objekte daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja. Do končne odločitve sodišča tako ne bo mogoče nadaljevati obstoječih postopkov ali začeti novih postopkov izdaje dovoljenj, prav tako je začasno onemogočena tudi izvršba inšpekcijskega ukrepa, izrečenega v zvezi s takim objektom.

O vprašanju ali si lahko naročnik v vzorcu pogodbe okvirnega sporazuma določi popust na predčasna plačila je odločala Državna revizijska komisija (v nadaljevanju: DKOM) v zadevi št. 018-050/2023 Javni zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica. Med strankama revizijskega postopka je bilo sporno, ali je naročnik posamezne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jih je vlagatelj izpostavljal v zahtevku za revizijo, oblikoval v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3).

Med pravdnim postopkom imajo stranke vedno možnost, da spor zaključijo na sporazumen način s sklenitvijo sodne poravnave. Izjema so zgolj primeri nedovoljenih razpolaganj strank. Poravnava se lahko nanaša na celoten sporni predmet ali zgolj del, poleg tega pa lahko zajema tudi druga sporna razmerja med strankama, ki niso predmet sodnega postopka. Poleg pravdnih strank se lahko v poravnavo vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka.

Naročnik ni zavezan, da mora postopek javnega naročila končati z oddajo javnega naročila enemu izmed ponudnikov, ki so oddali dopustno ponudbo. Poleg situacije, ko naročnik vse prejete ponudbe zavrne kot nedopustne na podlagi določb 89. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: »ZJN-3«) ima naročnik namreč tudi možnost, da vse ponudbe zavrne iz razlogov na njegovi strani.

Vsakodnevno lahko preko spletnih platform, kot sta Youtube ali Netflix, dostopamo do najrazličnejših video vsebin, ki so zaščitene kot avtorska dela. Za njihov ogled je včasih treba plačati naročnino, pogosto pa so nam na voljo tudi povsem brezplačno. Dokler si takšne vsebine ogledujemo doma, nam za privatno uporabo avtorskih del ni treba plačati dodatnega avtorskega nadomestila, niti pridobivati dovoljenja avtorjev oziroma imetnikov pravic. Toda, ali je uporaba video vsebin prosta tudi takrat, ko jih predvajamo javno?

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (Uradni list RS, št. 34/17, v nadaljevanju ZVEtL-1) v definiciji pripadajočega zemljišča uporablja pretekli čas in individualno pripadajoče zemljišče definira kot tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003. Z uporabo preteklega časa tako jasno sporoča, da je lastninska pravica že pred uveljavitvijo ZVEtL-1 prešla na pridobitelja in se v konkretnem nepravdnem postopku ugotovitve obsega pripadajočega zemljišča le še ureja zemljiško oziroma katastrsko stanje.

Pogodbeni stranki se lahko za utrditev nedenarnih obveznosti dogovorita za plačilo pogodbene kazni, ne glede na nastanek škode. Prispevek obravnava vprašanje, pod katerimi pogoji in v kakšni višini lahko upnik pogodbeno kazen uveljavlja.

Založniške pogodbe urejajo razmerja med avtorji, ki si želijo svoje avtorsko delo izdati (tj. ponuditi javnosti), ter založniki, ki se ukvarjajo z založniško dejavnostjo in z izdajo del ustvarijo določen dobiček, iz katerega poplačajo sebe in avtorja.

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (v nadaljevanju: »ZPPDej«) je prenovil vsebino dejavnosti ter namesto dveh dejavnosti (A - pogrebna in pokopališka dejavnost ter B - dejavnosti urejanja grobov) oblikoval tri: (1) pogrebno dejavnost, (2) pogrebno dejavnost 24 urne dežurne službe, ki se opravlja kot obvezna gospodarska javna služba in (3) pokopališko dejavnost, ki je v pristojnosti občine oz. se opravlja kot občinska izbirna gospodarska javna služba.

Kljub temu, da je aktualna ureditev povsem jasna, je zaradi navedene liberalizacije trga v praksi prišlo do precej polemik in napačnih interpretacij glede vprašanja kaj spada in kaj ne spada v sklop obvezne gospodarske javne službe 24-urne dežurne službe, ki pa so po mojem stališču produkt izkoriščanja priložnosti, ki jo ponuja (sicer povsem jasna) sprememba zakonodaje. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da so nekatere napačne interpretacije zašle tudi v sodno prakso slovenskih sodišč.

Ena izmed obrambnih možnosti, ki jih ima tožena stranka na voljo v pravdnem postopku, je vložitev nasprotne tožbe.

Kdaj ima gradba takšne napake, da zadevajo njeno solidnost in zakaj je sploh pomembno, ali gre za napake te vrste? Kdo je odgovoren za takšne napake in pod katerimi pogoji? Na kaj je potrebno paziti pri uveljavljanju odprave teh napak?

Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi le v primerih oziroma iz razlogov, ki jih določa zakon. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je skrajno sredstvo (ultima ratio) in se lahko poda zgolj, če so razlogi za odpoved takšni, takšne intenzivnosti in narave, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Zakon za izredno odpoved še posebej zahteva, da so ti razlogi takšni, da ne le onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja, temveč zahtevajo takojšnjo odpoved, brez odpovednega roka.

Razlastitev je institut, ki pomeni oblasten poseg države v že oblikovano lastninsko pravico (njen odvzem ali omejitev) posameznika. Gre za ustavnopravni institut, saj sama Ustava Republike Slovenije v 69. členu določa ustavne temelje za razlastitev. Tam določa, da se »lastninska pravica na nepremičnini lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon«.

Dne 25. 11. 2022 je bil na portalu eUprava objavljen osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju - ZJN-3D. Ta naj bi bil po navedbah predlagatelja Ministrstva za javno upravo pripravljen predvsem z namenom odprave ugotovljene protiustavnosti Zakona o javnem naročanju. Poleg tega naj bi vseboval tudi nekatere dopolnitve javnonaročniške zakonodaje, katerih namen naj bi bilo povečanje transparentnosti in konkurenčnosti v postopkih javnega naročanja.

Višje sodišče v Ljubljani se je v nedavno izdani sodbi opredelilo do zanimivega vprašanja, ali grafični prikazi rezultatov anket glede podpore kandidatom na volitvah izpolnjujejo pogoje za avtorsko delo po 5. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).

Družba z omejeno odgovornostjo je lahko imetnik lastnih poslovnih deležev, vendar zakon ureja posebne določbe glede njihove pridobitve in imetništva. Blog prispevek obravnava posebnosti pri pridobivanju lastnih poslovnih deležev v d.o.o. in izpostavlja vprašanje, ali se prenos poslovnega deleža na družbo lahko izvede še pred oblikovanjem rezerv za lastne deleže.

Pri prodajni nepremičnine veljalo splošna pravila o prenosu, kar pomeni, da za prenos lastninske pravice potrebujemo zavezovalni pravni posel (prodajna pogodba) in razpolagalni posel (izročitev zemljiškoknjižnega dovolila kupcu). Kupec se bo lahko z zemljiškoknjižnim dovolilom vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik in šele takrat dejansko pridobil lastninsko pravico na nepremičnini. Pogodba o posredovanju pri prodaji nepremičnine je oblika podjemne pogodbe, kjer si nepremičninska družba prizadeva spraviti stranke v stik (obligacija prizadevanja), kljub temu pa ne gre za klasično posredniško pogodbo, saj zakonodaja nepremičninskemu agentu nalaga dodatne obveznosti.

S 26. oktobrom 2022 je stopila v veljavo novela Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), s katero je slovenski zakonodajalec z nekoliko zamude implementiral evropsko zakonodajo , med drugim »kontroverzno« Direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

V odločbah Ustavnega sodišča večkrat zasledimo odločitev o tem, da pravni interes pobudnika za začetek postopka za oceno ustavnosti ni podan, zaradi česar Ustavno sodišče pobudo zavrže. V septembru 2022 je Ustavno sodišče odločalo o pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih določb Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki kot pogoj za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja zahtevajo lastništvo nepremičnin in premičnin za opravljanje dejavnosti obdelave odpadkov. Ustavno sodišče je odločilo, da pobudnik, ki je imetnik okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov in ima sklenjeno pogodbo o najemu poslovnih prostorov z lastniki nepremičnin, ni izkazal neposrednega pravnega interesa za začetek postopka.

Bliža se VN v Austinu, od zadnje dirke v Suzuki pa se je v svetu Formule 1 zgodilo marsikaj, kar lahko vpliva na aktualno, naslednjo ali pa celo prejšnjo sezono. V dirkaškem smislu seveda zaradi letošnje absolutne dominance Red Bull Racinga in Maxa Verstappna do sprememb ne prihaja, pač pa je FIA (Federation Internationale de l'Automobile) objavila ugotovljene kršitve v zvezi z upoštevanjem proračunske kapice (»Cost Cap«), ki jo ekipe morajo spoštovati. To pa hkrati tudi pomeni, da smo na za komentiranje Formule 1 končno spet na vrsto prišli tudi pravniki. Zadeva je namreč kočljiva, saj je Max Verstappen v lanski sezoni za mišjo dlako osvojil naslov prvaka v zadnjem krogu sezone, lahko pa ga doleti kazen, ki bi retroaktivno lahko vplivala na pretekli športni rezultat (športna kazen).

V Republiki Sloveniji, kot vsaki drugi moderni demokratični državi, je zagotovljena svoboda izražanja, ki predstavlja eno najpomembnejših, če ne celo najpomembnejšo svoboščino. Ustava Republike Slovenije tako v 39. členu določa, da je vsakomur zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.

V predmetnem prispevku na kratko obravnavam eno izmed bolj znanih odločitev Vrhovnega Sodišča Združenih držav Amerike, in sicer odločitev »Hustler Magazine, Inc. proti Falwellu (1988)«, s katero je Vrhovno sodišče ZDA odločilo, da prvi (pravica do svobodne izražanja) in štirinajsti (enakopravnost) amandma Ustave ZDA javnim osebnostim prepovedujeta izterjavo odškodnine za delikt namernega razžalitve (povzročitve čustvene stiske), če je čustveno stisko povzročila karikatura, parodija ali satira javne osebe, ki je razumen človek ne bi razumel kot resnične.

Vsekakor na drugi strani luže velja popolnoma drugačen pravni sistem, kot ga poznamo v kontinentalni Evropi, pa je vendarle odločitev tako pomembna in celostna, da si njena obravnava vsekakor zasluži mesto v diskurzu glede pravice do svobode izražanja, tudi v kontinentalni Evropi, zlasti v času diktature t.i. »politične korektnosti«.

Pogosto naletim na vprašanje, kako lahko prednik na najbolj optimalen način dokončno uredi zapuščinske zadeve še pred svojo smrtjo. Predniki namreč z željo, da po njegovi smrti med potomci ne bi prihajalo do zapuščinskih prepirov, pogosto želijo z darilno pogodbo, za čas njihovega življenja svoje premoženje razdeliti med svoje potomce, ne vedo pa, da precej bolj praktičen in »trden« način običajno predstavlja izročilna pogodba.

Z Incoterms oz. International Commercial Terms opredeljujemo zbirko tipskih pogodbenih klavzul o transportu blaga, ki jih pogodbeni stranki po lastni presoji lahko vključita v kupoprodajno pogodbo in tako z eno izmed klavzul, ki jih zbirka vsebuje, določita medsebojne obveznosti v postopku transporta predmeta kupoprodajne pogodbe. Z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v prodajno pogodbo se stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Cilj klavzul Incoterms je poenotenje pravil razlage najpomembnejših trgovinskih pojmov, uporabljenih v mednarodni trgovini.

Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice je posebno razpolagalno pravno dejanje zemljiškoknjižnega lastnika, s katerim se varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice. Z zaznambo se torej zavaruje bodoča pridobitev pravic, pri čemer v času zaznambe razpolaganja še ni oziroma še niso izpolnjeni pogoji za vknjižbo. Prispevek obravnava glavne značilnosti instituta zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in vprašanje možnosti vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe, kljub temu da je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve.

Pogosto se pri načrtovanju potovanj obračamo tudi na ponudnike turističnih aranžmajev, ki vključujejo različen spekter storitev. Tako lahko organizacijo in izvedbo potovanja prepustimo ponudnikom turističnih storitev in v ta namen sklenemo pogodbo o organiziranju potovanja.

Tekom potovanja pa lahko pride do situacij, ko storitve, ki jih je dopustnik deležen na potovanju, ne ustrezajo tistim, ki jih je pogodbeno dogovoril z organizatorjem potovanja. V takšnih primerih se zastavljajo vprašanja glede uveljavljanja kršitev pogodbe in nastale škode.

V prejšnjem prispevku smo obravnavali splošne značilnosti in različne oblike odškodninske odgovornosti države, kot le-ta izhaja iz 26. člena Ustave RS. Za bolj nazorno ponazoritev pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da odgovornost za škodo lahko pripišemo državi, pa se v nadaljevanju prispevka osredotočam na javno zelo odmeven primer, čigar »pravni del« pa vseeno ni požel toliko zanimanja. Govorim o odgovornosti Republike Slovenije za škodo, ki je nastala zaradi storitve umora slovenskega serijskega morilca Silva Pluta. Kot že v prejšnjem delu omenjeno je država odškodninsko odgovorna za škodo, ki izvira iz protipravnega ravnanja državnih organov, ki so povezana z izvrševanjem oblasti. O oblastnem ravnanju nedvomno govorimo pri nalogi države preganjati kazniva dejanja, saj si država pridržuje monopol nad prisilo, tj. (tudi) pri delovanju policije.

Nadzorni svet je pristojen za imenovanje in odpoklic predsednika in članov uprave. Pred potekom mandata lahko nadzorni svet iz utemeljenih razlogov odpokliče predsednika in člane uprave. ZDG-1 v 268. členu taksativno navaja razloge za odpoklic, pri čemer gre za pravne standarde, ki jih je treba napolniti v vsakem primeru posebej. Vprašanje pa je, ali je izguba zaupanja v (delo) člana/predsednika uprave utemeljen razlog za njegov odpoklic?