Naročnik ni zavezan, da mora postopek javnega naročila končati z oddajo javnega naročila enemu izmed ponudnikov, ki so oddali dopustno ponudbo. Poleg situacije, ko naročnik vse prejete ponudbe zavrne kot nedopustne na podlagi določb 89. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: »ZJN-3«) ima naročnik namreč tudi možnost, da vse ponudbe zavrne iz razlogov na njegovi strani.

Vsakodnevno lahko preko spletnih platform, kot sta Youtube ali Netflix, dostopamo do najrazličnejših video vsebin, ki so zaščitene kot avtorska dela. Za njihov ogled je včasih treba plačati naročnino, pogosto pa so nam na voljo tudi povsem brezplačno. Dokler si takšne vsebine ogledujemo doma, nam za privatno uporabo avtorskih del ni treba plačati dodatnega avtorskega nadomestila, niti pridobivati dovoljenja avtorjev oziroma imetnikov pravic. Toda, ali je uporaba video vsebin prosta tudi takrat, ko jih predvajamo javno?

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (Uradni list RS, št. 34/17, v nadaljevanju ZVEtL-1) v definiciji pripadajočega zemljišča uporablja pretekli čas in individualno pripadajoče zemljišče definira kot tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003. Z uporabo preteklega časa tako jasno sporoča, da je lastninska pravica že pred uveljavitvijo ZVEtL-1 prešla na pridobitelja in se v konkretnem nepravdnem postopku ugotovitve obsega pripadajočega zemljišča le še ureja zemljiško oziroma katastrsko stanje.

Pogodbeni stranki se lahko za utrditev nedenarnih obveznosti dogovorita za plačilo pogodbene kazni, ne glede na nastanek škode. Prispevek obravnava vprašanje, pod katerimi pogoji in v kakšni višini lahko upnik pogodbeno kazen uveljavlja.

Založniške pogodbe urejajo razmerja med avtorji, ki si želijo svoje avtorsko delo izdati (tj. ponuditi javnosti), ter založniki, ki se ukvarjajo z založniško dejavnostjo in z izdajo del ustvarijo določen dobiček, iz katerega poplačajo sebe in avtorja.

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (v nadaljevanju: »ZPPDej«) je prenovil vsebino dejavnosti ter namesto dveh dejavnosti (A - pogrebna in pokopališka dejavnost ter B - dejavnosti urejanja grobov) oblikoval tri: (1) pogrebno dejavnost, (2) pogrebno dejavnost 24 urne dežurne službe, ki se opravlja kot obvezna gospodarska javna služba in (3) pokopališko dejavnost, ki je v pristojnosti občine oz. se opravlja kot občinska izbirna gospodarska javna služba.

Kljub temu, da je aktualna ureditev povsem jasna, je zaradi navedene liberalizacije trga v praksi prišlo do precej polemik in napačnih interpretacij glede vprašanja kaj spada in kaj ne spada v sklop obvezne gospodarske javne službe 24-urne dežurne službe, ki pa so po mojem stališču produkt izkoriščanja priložnosti, ki jo ponuja (sicer povsem jasna) sprememba zakonodaje. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da so nekatere napačne interpretacije zašle tudi v sodno prakso slovenskih sodišč.

Ena izmed obrambnih možnosti, ki jih ima tožena stranka na voljo v pravdnem postopku, je vložitev nasprotne tožbe.

Kdaj ima gradba takšne napake, da zadevajo njeno solidnost in zakaj je sploh pomembno, ali gre za napake te vrste? Kdo je odgovoren za takšne napake in pod katerimi pogoji? Na kaj je potrebno paziti pri uveljavljanju odprave teh napak?

Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi le v primerih oziroma iz razlogov, ki jih določa zakon. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je skrajno sredstvo (ultima ratio) in se lahko poda zgolj, če so razlogi za odpoved takšni, takšne intenzivnosti in narave, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Zakon za izredno odpoved še posebej zahteva, da so ti razlogi takšni, da ne le onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja, temveč zahtevajo takojšnjo odpoved, brez odpovednega roka.

Razlastitev je institut, ki pomeni oblasten poseg države v že oblikovano lastninsko pravico (njen odvzem ali omejitev) posameznika. Gre za ustavnopravni institut, saj sama Ustava Republike Slovenije v 69. členu določa ustavne temelje za razlastitev. Tam določa, da se »lastninska pravica na nepremičnini lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon«.

Dne 25. 11. 2022 je bil na portalu eUprava objavljen osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju - ZJN-3D. Ta naj bi bil po navedbah predlagatelja Ministrstva za javno upravo pripravljen predvsem z namenom odprave ugotovljene protiustavnosti Zakona o javnem naročanju. Poleg tega naj bi vseboval tudi nekatere dopolnitve javnonaročniške zakonodaje, katerih namen naj bi bilo povečanje transparentnosti in konkurenčnosti v postopkih javnega naročanja.

Višje sodišče v Ljubljani se je v nedavno izdani sodbi opredelilo do zanimivega vprašanja, ali grafični prikazi rezultatov anket glede podpore kandidatom na volitvah izpolnjujejo pogoje za avtorsko delo po 5. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).

Družba z omejeno odgovornostjo je lahko imetnik lastnih poslovnih deležev, vendar zakon ureja posebne določbe glede njihove pridobitve in imetništva. Blog prispevek obravnava posebnosti pri pridobivanju lastnih poslovnih deležev v d.o.o. in izpostavlja vprašanje, ali se prenos poslovnega deleža na družbo lahko izvede še pred oblikovanjem rezerv za lastne deleže.

Pri prodajni nepremičnine veljalo splošna pravila o prenosu, kar pomeni, da za prenos lastninske pravice potrebujemo zavezovalni pravni posel (prodajna pogodba) in razpolagalni posel (izročitev zemljiškoknjižnega dovolila kupcu). Kupec se bo lahko z zemljiškoknjižnim dovolilom vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik in šele takrat dejansko pridobil lastninsko pravico na nepremičnini. Pogodba o posredovanju pri prodaji nepremičnine je oblika podjemne pogodbe, kjer si nepremičninska družba prizadeva spraviti stranke v stik (obligacija prizadevanja), kljub temu pa ne gre za klasično posredniško pogodbo, saj zakonodaja nepremičninskemu agentu nalaga dodatne obveznosti.

S 26. oktobrom 2022 je stopila v veljavo novela Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), s katero je slovenski zakonodajalec z nekoliko zamude implementiral evropsko zakonodajo , med drugim »kontroverzno« Direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

V odločbah Ustavnega sodišča večkrat zasledimo odločitev o tem, da pravni interes pobudnika za začetek postopka za oceno ustavnosti ni podan, zaradi česar Ustavno sodišče pobudo zavrže. V septembru 2022 je Ustavno sodišče odločalo o pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih določb Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki kot pogoj za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja zahtevajo lastništvo nepremičnin in premičnin za opravljanje dejavnosti obdelave odpadkov. Ustavno sodišče je odločilo, da pobudnik, ki je imetnik okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov in ima sklenjeno pogodbo o najemu poslovnih prostorov z lastniki nepremičnin, ni izkazal neposrednega pravnega interesa za začetek postopka.

Bliža se VN v Austinu, od zadnje dirke v Suzuki pa se je v svetu Formule 1 zgodilo marsikaj, kar lahko vpliva na aktualno, naslednjo ali pa celo prejšnjo sezono. V dirkaškem smislu seveda zaradi letošnje absolutne dominance Red Bull Racinga in Maxa Verstappna do sprememb ne prihaja, pač pa je FIA (Federation Internationale de l'Automobile) objavila ugotovljene kršitve v zvezi z upoštevanjem proračunske kapice (»Cost Cap«), ki jo ekipe morajo spoštovati. To pa hkrati tudi pomeni, da smo na za komentiranje Formule 1 končno spet na vrsto prišli tudi pravniki. Zadeva je namreč kočljiva, saj je Max Verstappen v lanski sezoni za mišjo dlako osvojil naslov prvaka v zadnjem krogu sezone, lahko pa ga doleti kazen, ki bi retroaktivno lahko vplivala na pretekli športni rezultat (športna kazen).

V Republiki Sloveniji, kot vsaki drugi moderni demokratični državi, je zagotovljena svoboda izražanja, ki predstavlja eno najpomembnejših, če ne celo najpomembnejšo svoboščino. Ustava Republike Slovenije tako v 39. členu določa, da je vsakomur zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.

V predmetnem prispevku na kratko obravnavam eno izmed bolj znanih odločitev Vrhovnega Sodišča Združenih držav Amerike, in sicer odločitev »Hustler Magazine, Inc. proti Falwellu (1988)«, s katero je Vrhovno sodišče ZDA odločilo, da prvi (pravica do svobodne izražanja) in štirinajsti (enakopravnost) amandma Ustave ZDA javnim osebnostim prepovedujeta izterjavo odškodnine za delikt namernega razžalitve (povzročitve čustvene stiske), če je čustveno stisko povzročila karikatura, parodija ali satira javne osebe, ki je razumen človek ne bi razumel kot resnične.

Vsekakor na drugi strani luže velja popolnoma drugačen pravni sistem, kot ga poznamo v kontinentalni Evropi, pa je vendarle odločitev tako pomembna in celostna, da si njena obravnava vsekakor zasluži mesto v diskurzu glede pravice do svobode izražanja, tudi v kontinentalni Evropi, zlasti v času diktature t.i. »politične korektnosti«.

Pogosto naletim na vprašanje, kako lahko prednik na najbolj optimalen način dokončno uredi zapuščinske zadeve še pred svojo smrtjo. Predniki namreč z željo, da po njegovi smrti med potomci ne bi prihajalo do zapuščinskih prepirov, pogosto želijo z darilno pogodbo, za čas njihovega življenja svoje premoženje razdeliti med svoje potomce, ne vedo pa, da precej bolj praktičen in »trden« način običajno predstavlja izročilna pogodba.

Z Incoterms oz. International Commercial Terms opredeljujemo zbirko tipskih pogodbenih klavzul o transportu blaga, ki jih pogodbeni stranki po lastni presoji lahko vključita v kupoprodajno pogodbo in tako z eno izmed klavzul, ki jih zbirka vsebuje, določita medsebojne obveznosti v postopku transporta predmeta kupoprodajne pogodbe. Z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v prodajno pogodbo se stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Cilj klavzul Incoterms je poenotenje pravil razlage najpomembnejših trgovinskih pojmov, uporabljenih v mednarodni trgovini.

Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o. iz Ljubljane vabi k sodelovanju odvetnika. Priložnost za rast in razvoj potenciala, odlično delovno okolje, nagrajevanje rezultatov, pravni izzivi, izpopolnitev vaših spretnosti in sodelovanje na zanimivih projektih.

Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice je posebno razpolagalno pravno dejanje zemljiškoknjižnega lastnika, s katerim se varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice. Z zaznambo se torej zavaruje bodoča pridobitev pravic, pri čemer v času zaznambe razpolaganja še ni oziroma še niso izpolnjeni pogoji za vknjižbo. Prispevek obravnava glavne značilnosti instituta zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in vprašanje možnosti vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe, kljub temu da je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve.

Pogosto se pri načrtovanju potovanj obračamo tudi na ponudnike turističnih aranžmajev, ki vključujejo različen spekter storitev. Tako lahko organizacijo in izvedbo potovanja prepustimo ponudnikom turističnih storitev in v ta namen sklenemo pogodbo o organiziranju potovanja.

Tekom potovanja pa lahko pride do situacij, ko storitve, ki jih je dopustnik deležen na potovanju, ne ustrezajo tistim, ki jih je pogodbeno dogovoril z organizatorjem potovanja. V takšnih primerih se zastavljajo vprašanja glede uveljavljanja kršitev pogodbe in nastale škode.

V prejšnjem prispevku smo obravnavali splošne značilnosti in različne oblike odškodninske odgovornosti države, kot le-ta izhaja iz 26. člena Ustave RS. Za bolj nazorno ponazoritev pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da odgovornost za škodo lahko pripišemo državi, pa se v nadaljevanju prispevka osredotočam na javno zelo odmeven primer, čigar »pravni del« pa vseeno ni požel toliko zanimanja. Govorim o odgovornosti Republike Slovenije za škodo, ki je nastala zaradi storitve umora slovenskega serijskega morilca Silva Pluta. Kot že v prejšnjem delu omenjeno je država odškodninsko odgovorna za škodo, ki izvira iz protipravnega ravnanja državnih organov, ki so povezana z izvrševanjem oblasti. O oblastnem ravnanju nedvomno govorimo pri nalogi države preganjati kazniva dejanja, saj si država pridržuje monopol nad prisilo, tj. (tudi) pri delovanju policije.

Nadzorni svet je pristojen za imenovanje in odpoklic predsednika in članov uprave. Pred potekom mandata lahko nadzorni svet iz utemeljenih razlogov odpokliče predsednika in člane uprave. ZDG-1 v 268. členu taksativno navaja razloge za odpoklic, pri čemer gre za pravne standarde, ki jih je treba napolniti v vsakem primeru posebej. Vprašanje pa je, ali je izguba zaupanja v (delo) člana/predsednika uprave utemeljen razlog za njegov odpoklic?

Javna oblast sprejema številne akte in opravlja določena (materialna) dejanja s katerimi lahko, bolj kot kdorkoli drug, močno posega v pravice državljanov. Pri izvajanju svojih oblastnih nalog pa tudi ni redkost, da določenemu posamezniku zaradi tega nastane škoda, vsled česar se le-ta znajde v zahtevni situaciji, saj se pri uveljavljanju povrnitve nastale škode mora soočiti zoper precej »močnejši« državni aparat, kjer je že zaradi narave oblastnih ravnanj težko ugotoviti že povzročitelja škode ter na kakšen način in v kolikšni meri je prispeval k nastanku škode. Potrebno pa ločevati odgovornost države za akte poslovanja (enostranski in dvostranski pravni posli; npr. država kot delodajalec), kjer ni nobenega razloga, zakaj se ne bi uporabljala splošna pravila civilnega prava in odgovornostjo države za akte oblasti, s katero se ukvarja predmetni prispevek, ki podaja splošen oris posebnih pravil odškodninske odgovornosti javnih oblastim kjer pojasnjujem odgovornost javne oblasti, ki so posledica njenega protipravnega ravnanja (oz. opustitve pravno pravilnega ravnanja).

Združenje SAZOR GIZ k. o. in Gospodarska zbornica Slovenije sta 6. decembra 2021 podpisala Skupni sporazum o fotokopiranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Sloveniji, ki je pričel veljati 25. decembra 2021. Kaj ureja sporazum in kakšne so posledice sklenitve sporazuma za slovenska podjetja v praksi?

Kaj sploh je tehnični popravek, kdo ga lahko sprejme in v kakšnih primerih? V praksi lahko pogosto zasledimo tehnične popravke predpisov, kljub temu, da ne obstoji izrecna pravna podlaga za njihov sprejem.

Predmetni prispevek se ukvarja z vprašanjem ureditve razmerij med najemodajalcem in najemnikom poslovnega prostora, ki v poslovni prostor vlaga lastna sredstva. Seveda je vselej najbolj preudarna rešitev, da se iskanju odgovora preprosto izognemo, in sicer na način, da najemnik in najemodajalec tovrstno vprašanje že vnaprej na jasen način in natančno določita že v najemni pogodbi. V skladu s 14. členom Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju: ZPSPP) se v praksi pogosto zgodi, da stranki vprašanje ureditve in vzdrževanja stavbe ali prostora uredita sami, že zato ker ima lahko najemnik osebni interes urediti stavbo ali prostor za pogodbeno določen namen (opravljanje določene dejavnosti) ali pa najemodajalec enostavno nima zadostnih finančnih sredstev. Ko pa stranki tega v najemni pogodbi ne opredelita že vnaprej, pa se pri razrešitvi sporne situacije moramo nasloniti neposredno na zakonodajo. Najemno pogodbo o poslovnem prostoru v bistvenem delu urejata ZPSPP ter Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ). Ob tem izpostavljam, da je bil s spremembo Stanovanjskega zakonika (SZ-1E) ZPSPP razveljavljen, vendar se kljub temu še vedno uporablja za vse najemne pogodbe sklenjene do dne 19. 6. 2021. Za najemne pogodbe, ki so bile oz. bodo sklenjene po navedenem datumu, pa velja izključno OZ. Razlog za to, je prepustiti strankam širše polje avtonomije urejanja najemnih razmerij za poslovne prostore, saj so določbe ZPSPP dokaj zastarele in v praksi povzročajo podjetnikom precej težav.

Ta prispevek se ukvarja s specifično situacijo, s katero se ljudje pogosto soočijo tudi v praksi, in sicer kako ravnati v primeru prenehanja zakonske zveze, ko sta pred tem zakonca za namen skupnega življenja vlagala svoja sredstva v nepremičnino, ki je v lasti tretje osebe, najpogosteje enega izmed njunih staršev. En zakonec se iz te nepremičnine odseli, lastnik nepremičnine (tj. starš bivšega zakonca) pa je bil zaradi njegovih vlaganj obogaten. Skladno z institutom neupravičene obogatitve se nihče ne sme okoristiti na račun prikrajšanja drugega, kar pa je potrebno upoštevati tudi v primeru, ko nekdo svoja sredstva oz. delo vloži v nepremičnino tretje osebe, posledično pa se vrednost nepremičnine poveča.

(Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-180/19-23 z dne 5. 5. 2022) Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti, opr. št. U-I-180/19-23, na seji dne 5. 5. 2022 presojalo ureditev Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3), v skaldu s katero so morali naročniki iz postopka javnega naročanja obvezno izključiti ponudnike, če je v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ali prijav pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države pri njem ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek (točka b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3).

Poslovni prostor je prostor, kjer se izvaja gospodarska dejavnost. Za opravljanje določenih vrst dejavnosti zakon določa, da mora podjetnik zagotoviti ustrezen poslovni prostor. Tako je podjetnik dolžan zagotoviti ustrezen poslovni prostor za dejavnosti, kot so na primer opravljanje dejavnosti v pisarnah in s strankami, gostinskih in turističnih dejavnostih ter podobnih dejavnostih, kjer podjetniki morajo upoštevati specifične standarde, ki so povezani z opravljanjem določene dejavnosti (npr. higienski standardi v gostinstvu, upoštevanje imisij, ki so posledica določene dejavnosti,…). V postopku registracije podjetja se pogoj ustreznosti poslovnega prostora sploh ne preverja, mora pa podjetnik (praviloma) pridobiti uporabno dovoljenje, še preden začne opravljati tako dejavnost. Poslovni prostor se lahko tudi najame. V tem primeru je priporočljivo preveriti, ali poslovni prostor že ima pridobljeno uporabno dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene, da s prevzemom nepremičnine podjetnik lahko že začne opravljati svojo dejavnost.

Naročniki in ponudniki se v zadnjem času vse bolj soočajo s sunkovito rastjo cen na trgu, ki je predvsem posledica ukrepov svetovne politike v zadnjih dveh letih. Ta prispevek obravnava možnosti dovoljenih sprememb pogodb o izvedbi javnega naročila (oz. okvirnih sporazumov) in potencialne ukrepe v primerih, ko sprememba pogodbe ni skladna s kogentnimi pravili javnega naročanja. Za temeljito presojo pravnih možnosti je vselej potrebno upoštevati okoliščine posameznega primera, predvsem specifična pogodbena določila posamezne pogodbe, ki med drugim lahko urejajo tudi kdo krije povečanje pogodbene cene v primeru rasti cen oz. nastopa različnih okoliščin. Prav tako se ta prispevek ukvarja izključno z javnimi naročil blaga oz. storitev.

V praksi se lahko zgodi, da najemnik zapade v dolgove, ki jih ne more poplačati, in gre še v času trajanja najemnega razmerja v osebni stečaj. Kaj to pomeni za obveznosti, ki jih ima do najemodajalca?

Razmerje med delavcem in delodajalcem je praviloma dlje trajajoče razmerje, ki vključuje širši sklop pravic in obveznosti. Tekom izvrševanja slednjih lahko prihaja do situacij, ki imajo za posledico nastanek terjatve delodajalca do delavca. Razlogi za to so različni in lahko izvirajo bodisi iz sfere delavca (npr. namenoma ali iz hude malomarnosti povzročena škoda) bodisi iz sfere delodajalca (npr. pomotoma preveč izplačani prejemki iz delovnega razmerja). V takšnih primerih se na strani delodajalcev postavlja vprašanje, ali lahko sami dosežejo plačilo svojih nasprotnih terjatev do delavca, tako da delavcu ustrezen del »trgajo« od plače. Pri odgovoru na to vprašanje je treba upoštevati posebno ureditev po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je obravnavana v tem prispevku.

Prispevek obravnava ključne novosti, ki jih prinaša novela ZKZ-G, predvsem na področju nakupa in zakupa kmetijskih zemljišč. Med drugim sedaj velja rok za sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča 15 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote, in ne več 30 dni. Kogentne določbe zakona v zvezi z zakupom kmetijskih zemljišč pa ne veljajo več za primere zakupa kmetijskih zemljišč v lasti fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava.

Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o. iz Ljubljane vabi k sodelovanju odvetnika | odvetniškega kandidata. Lepo vabljeni k predložitvi vlog in predstavitev.

Zavod IPF je kolektivna organizacija, ki upravlja sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Od uporabnikov, ki v javnosti priobčujejo komercialno izdane fonograme (npr. tako, da v baru predvajajo glasbo z radia), pobira denarna nadomestila in jih nato deli med navedene imetnike pravic. Toda, ali je Zavod IPF upravičen pobirati nadomestila za javno predvajanje fonogramov tudi v primerih, ko se glasba ne priobčuje samostojno, temveč v obliki glasbenih videov – videospotov?

Ena izmed največjih nočnih mor za stranko v (upravnem) postopku je zamuda roka (npr. za odgovor na zahtevo inšpekcijskega organa, za vložitev pritožbe zoper za stranko neugodno odločbo, za plačilo upravne takse, itd.). Običajno ima zamuda roka za posledico izgubo določenega procesnega upravičenja. Kadar je stranka za zamudo kriva sama (npr. da na rok pozabi), se more s tem praviloma sprijazniti in trpeti negativne posledice. Kaj pa v primerih, kadar je zamudo roka povzročila okoliščina, na katero stranka ni mogla vplivati? Je tudi v takšnih okoliščinah potrebno šteti rok kot absoluten in posamezniku odreči možnost kasnejše oprave zamujenega dejanja?

Mednarodno ali čezmejno kupoprodajno razmerje praviloma nastane, ko imata pogodbeni stranki sedeža v različnih državah. Kako takšni stranki rešujeta morebitno nastale medsebojne spore, katero pravo pri tem uporabita in katero sodišče je pristojno za odločanje o njunem sporu, je odvisno predvsem od določb sklenjene kupoprodajne pogodbe ter morebitnih splošnih pogojev prodaje, ki jih sprejme prodajalec.

Zaradi zagotavljanja nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila je naročnik po objavi odločitve o oddaji javnega naročila dolžan omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Dodatno, če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Vsled navedenega je naročnik skladno s petim odstavkom 35. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3) zavezan ponudniku, ki v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteva vpogled, dovoliti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost, tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov in osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je namreč edini način, da neizbrani ponudniki preverijo, ali so bila v postopku javnega naročanja in zlasti pri izbiri o oddaji javnega naročila, spoštovana vsa temeljna načela javnega naročanja, tj. da je bila odločitev o izbiri, ki jo je izdal naročnik, zakonita.

Zakon o javnem naročanju naročnikom omogoča, da v postopku javnega naročanja povabijo k sodelovanju le invalidska podjetja in zaposlitvene centre ter socialna podjetja in podjetja s socialno vsebino. Blog prispevek obravnava odločitev Sodišča EU v zvezi z možnostjo določitve dodatnih pogojev v nacionalni zakonodaji za sodelovanje v postopkih oddaje pridržanih javnih naročil ter odločitev DKOM glede razlage pridržanih javnih naročil na način, da se pravico sodelovanja v teh postopkih omeji zgolj na določeno »upravičeno« kategorijo ponudnikov.

Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti zakonske ureditve sodnega varstva v upravnem sporu zoper prostorske izvedbene akte. Odločilo je, da je bil 58. člen Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) v neskladju z Ustavo.

Obravnavana odločitev učinkuje tudi na odprte sodne postopke, v katerih o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, in sicer ima za posledico zavrženje tožb v teh postopkih. Ker bi ti tožniki zaradi odločitve Ustavnega sodišča lahko ostali brez pravnega varstva, je Ustavno sodišče odločilo tudi o načinu izvršitve svoje odločitve. Tako lahko posamezniki in nevladne organizacije iz prve in druge alineje tretjega odstavka 58. člena ZUreP-2 v treh mesecih po vročitvi odločitve Vrhovnega ali Upravnega sodišča, s katero je postopek odločanja o njihovem tožbenem zahtevku končan, pri Ustavnem sodišču vložijo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prostorskega izvedbenega akta.

Omenjena odločitev je relevantna tudi za ureditev po ZUreP-3, ki v 61. členu v bistvenem podobno kot ZureP-2 ureja sodno varstvo zoper prostorske izvedbene akte.

V poslovnih najemnih razmerjih večkrat pride do situacije, ko ena pogodbena stranka nima več interesa najemati določenih poslovnih prostorov in želi pogodbeno razmerje predčasno prekiniti. Kakšne možnosti ji daje zakon?

Vrhovno sodišče (VSRS) je v aktualni odločbi v zvezi zahtevkom za povrnitev škode investitorju, nastali zaradi spreminjanja prostorskih aktov s strani občine, odgovorilo na naslednji revizijski vprašanji: 

• ali se občina (tožena stranka) lahko razbremeni odgovornosti za škodo, ki nastane kot posledica neusklajenosti prostorskih aktov, s sklicevanjem na neskrbnost investitorja in projektanta pri projektiranju, in 
• ali sta potrdilo o namenski rabi in lokacijska informacija (kot potrdilo iz uradne evidence in javna listina) dokumenta, na katera se lahko udeleženec v pravnem prometu (investitor) zanese.

Naročniki lahko v postopkih javnih naročil od gospodarskih subjektov zahtevajo izpolnjevanje določenih objektivnih pogojev za sodelovanje. Za ta namen imajo naročniki možnost določiti zahtevo, da morajo imeti gospodarski subjekti ustrezne izkušnje, kar izkažejo z referencami iz prejšnjih javnih naročil. Ker pa izvajalci za izvedbo javnih naročil običajno angažirajo podizvajalce, se lahko med drugim zastavi vprašanje, ali lahko gospodarski subjekti tovrstne zahteve naročnika izpolnijo tudi s predložitvijo referenc iz referenčnih poslov, pri katerih je glavnino oziroma določen obseg del izvedel njihov takratni podizvajalec.

Ali je delavec dolžan izkazati, da ga konkurenčna klavzula omejuje pri pridobitvi primerljivega zaslužka?

Ali je lahko delavec upravičen do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule tudi v primeru, da pri novem delodajalcu prejema enako ali višjo plačo?

Ali se lahko delavec in delodajalec dogovorita drugače – da nadomestilo delavcu pripade že, če spoštuje konkurenčno klavzulo?

Kdaj gre za primerljiv zaslužek?

V obravnavanem primeru je bila revizija dopuščena glede vprašanja: Ali imajo etažni lastniki stavbe v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja za posamezni del stavbe po določbah ZGO-1 pravico udeleževati se postopka kot stranski udeleženci zaradi varstva svoje lastninske pravice?“