Neffat law blog

 
Razvrsti po:
 
  • Ali je preprosta napaka lahko podlaga za protipravnost ravnanja državnega organa?

    18.03.2024

    V vsakem procesu, v katerem sodelujejo ali pa so ga ustvarili ljudje, je neizogibno, da pride do napak. Če upoštevamo navedeno so napake lahko sistemske ali človeške, vendar imajo zmeraj element malomarnosti oz. odstopanje od zahtevane skrbnosti. Širši javnosti je dobro poznano načelo skrbnosti po 6. odstavku Obligacijskega zakonika, ki se v omenjenem členu stopnjuje po odstavkih, in sicer v 1. odstavku skrbnost dobrega gospodarja kot temeljna skrbnost ter v 2. odstavku skrbnost dobrega strokovnjaka kot višji standard. Obe obliki skrbnosti se nanašata na udeležence v obligacijskih razmerjih. Vsaka kršitev omenjenih standardov skrbnosti v obligacijskih razmerji odpira pot do odškodninskih zahtevkov samih oškodovancev.
    Preberite več > Več »
     
  • Okoljevarstveno dovoljenje – vrste okoljevarstvenih dovoljenj in praksa upravnih organov

    11.03.2024

    Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) v IV. poglavju razlikuje med okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje naprave, ki povzroča industrijske emisije, okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje druge naprave in dejavnosti ter okoljevarstvenim dovoljenjem za obrat. V primerjavi z ZVO-1 je ZVO-2 področje okoljevarstvenega dovoljenja normativno nadgradil s skupnimi določbami za vsa tri (vse tri vrste) okoljevarstvena dovoljenja. Vrhovno sodišče je v zvezi z normativnim razlikovanjem okoljevarstvenih dovoljenj zavzelo stališče, da gre formalno za različna dovoljenja, hkrati pa je Vrhovno sodišče nakazalo, da mora pristojni upravni organ v postopku preverjanja in spremembe ene vrste okoljevarstvenega dovoljenja po uradni dolžnosti za napravo, ki obenem izpolnjuje tudi pogoje za obrat (iz 18. člena ZVO-1), izvesti tudi preverjanje skladnosti obratovanja naprave s predpisi, ki urejajo področje obratovanja obratov. Ob tovrstni praksi Vrhovnega sodišča pa se posledično postavi pod vprašaj pravilnost ravnanja pristojnih upravnih organov, da znotraj iste vrste okoljevarstvenega dovoljenja, t.j. okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje druge naprave in dejavnosti, izdajajo okoljevarstveno dovoljenje za isto napravo ali dejavnost zgolj po področjih urejanja posameznih podzakonskih predpisov.
    Preberite več > Več »
     
  • Neupravičena odsotnost z dela in pravne posledice za delavca

    28.02.2024

    Pogodba o zaposlitvi je dvostranska pogodba, s katero se delavec zaveže opravljati določeno delo za delodajalca, delodajalec pa, da bo delavcu za opravljeno delo plačal. Temeljna obveznost delavca je torej vestno opravljanje dela skladno s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Na drugi strani pa je plačilo za delo ena izmed temeljnih delodajalčevih obveznosti.

    Neupravičena odsotnost delavca z dela predstavlja kršitev njegovih pogodbenih obveznosti in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tovrstna kršitev lahko vodi do različnih pravnih posledic, ki so predstavljene v nadaljevanju.

    Preberite več > Več »
     
  • Ničnost sklenjenih posojilnih pogodb v švicarskih frankih

    27.02.2024

    Pri kreditnih pogodbah v švicarskih frankih (CHF) gre za posojilne pogodbe z valutnimi klavzulami. Valutna klavzula je določilo o plačilu dolga v domači valuti po tečaju tuje valute . Upnika varuje pred posledicami padca vrednosti domače valute, pri čemer je CHF veljal za valuto varnega zavetja. Kreditojemalci, ki so take pogodbe sklenili v obdobju 2004 – 2008, so se zanje pogosto odločali v prepričanju, da bodo s tem finančno pridobili zaradi nižjih obrokov v primerjavi z evrskimi krediti. Z leti pa so se kreditni obroki enormno dvigali, stranke pa so bile na slabšem kot na začetku odplačevanja kreditov. Upoštevaje okoliščine vsakega posameznega primera, pri katerem ni nepomembno postopanje banke, ki je lahko vodilo do poslabšanja premoženjskega položaja posameznega potrošnika kot posledice sklenitve kreditne pogodbe z zgoraj omenjenimi bistvenimi sestavinami, so potrošniki, pod določenimi pogoji pa tudi pravne osebe, upravičeni zahtevati povračilo nastalih preplačil.
    Preberite več > Več »
     
  • Razveza pogodbe o finančnem lizingu – pravni položaj strank

    16.01.2024

    Pogodba o finančnem leasingu je pravni posel modernega avtonomnega gospodarskega prava, ki je v praksi zlasti poznana na področju leasinga vozil. Ker gre za tip pogodbe, ki je zakon izrecno ne ureja, je v ospredju pogodbena avtonomija strank, v okviru katere lahko stranki medsebojna razmerja tudi glede posledic prenehanja pogodbe uredita tako, da to ustreza njuni volji in namenu.

    Pogodbena določila in splošni pogoji kot sestavni del pogodbe o finančnem leasingu so pri presoji razmerij pogodbenih strank bistvena pravna podlaga. Slednje je mogoče razbrati tudi iz nedavne odločbe Vrhovnega sodišča.

    Preberite več > Več »
     
  • Odsvojitev in obremenitev poslovnega deleža v d.o.o.

    22.12.2023

    Poslovni delež je skupek upravljavskih pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo na podlagi obsega svojega osnovnega vložka. Kljub osebnostni naravi d.o.o., ki običajno nastane na podlagi medsebojnega zaupanja manjšega števila družbenikov, zakon vendarle dopušča možnost, da družbenik svoj delež, ki predstavlja določeno premoženjsko vrednost, pod določenimi pogoji odsvoji ali obremeni.
    Preberite več > Več »
     
  • Privilegirana priča v kazenskem postopku

    19.12.2023

    V predkazenskem in kazenskem postopku poteka različna dinamika pridobivanja izpovedi prič, in sicer, ko nekdo poda izjavo policistom, uslužbencem na centru za socialno delo ali pa pred sodiščem. Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predvideva takšne okoliščine in tako med ostalimi v 235. členu določa kdo ne sme biti zaslišan ter v 236. členu kdo je oproščen dolžnosti pričevanja. Osredotočili se bomo na institut privilegirane priče iz 236. člena ZKP, ker je njegova dinamika bolj izrazita in odvisna od faze postopka.
    Preberite več > Več »
     
  • Razlastitev nepremičnine - druga ustrezna nepremičnina in ali stroški gradnje upravičujejo razlastitev?

    15.12.2023

    Zakon o urejanju prostora ureja postopek razlastitve in omejitve lastninske pravice na nepremičnini. Razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist, če je za dosego javne koristi nujno potrebna in je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Vendar pa razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice ni dopustna, če država ali občina razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena. Pojem druge ustrezne nepremičnine do sedaj v sodni praksi še ni bil opredeljen.
    Preberite več > Več »
     
  • Oživitev in prenehanje nevknjižene stvarne služnosti v primeru, ko nepremičnini kasneje ponovno prideta v last različnih subjektov

    14.12.2023

    Načine prenehanja služnosti ureja Stvarnopravni zakonik. Med njimi tudi določa, da stvarna služnost preneha, če postane ista oseba lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine. V primeru, da ti nepremičnini prideta ponovno v last različnih lastnikov, stvarna služnost oživi, če v vmesnem času ni bila izbrisana. Zakonska določba torej prenehanje stvarne služnosti v primeru ponovne razdružitve nepremičnin veže na pogoj njenega predhodnega izbrisa iz zemljiške knjige. Kaj pa velja v primeru, ko stvarna služnost veljavno nastane na podlagi zakona in ni vknjižena v zemljiško knjigo in tako ne more biti izbrisana?
    Preberite več > Več »
     
  • Legalizacija objektov daljšega obstoja - začasno zadržanje

    06.12.2023

    Ustavno sodišče RS je s sklepom začasno zadržalo izvrševanje 146. člena Gradbenega zakona (GZ-1), ki ureja postopek izdaje dovoljenja za objekte daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja. Do končne odločitve sodišča tako ne bo mogoče nadaljevati obstoječih postopkov ali začeti novih postopkov izdaje dovoljenj, prav tako je začasno onemogočena tudi izvršba inšpekcijskega ukrepa, izrečenega v zvezi s takim objektom.
    Preberite več > Več »
     
  • Vzorec pogodbe o okvirnem sporazumu – določitev popusta na predčasna plačila

    18.08.2023

    O vprašanju ali si lahko naročnik v vzorcu pogodbe okvirnega sporazuma določi popust na predčasna plačila je odločala Državna revizijska komisija (v nadaljevanju: DKOM) v zadevi št. 018-050/2023 Javni zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica. Med strankama revizijskega postopka je bilo sporno, ali je naročnik posamezne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jih je vlagatelj izpostavljal v zahtevku za revizijo, oblikoval v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3).
    Preberite več > Več »
     
  • Sodna poravnava in sporazumno reševanje pravdnih sporov

    03.04.2023

    Med pravdnim postopkom imajo stranke vedno možnost, da spor zaključijo na sporazumen način s sklenitvijo sodne poravnave. Izjema so zgolj primeri nedovoljenih razpolaganj strank. Poravnava se lahko nanaša na celoten sporni predmet ali zgolj del, poleg tega pa lahko zajema tudi druga sporna razmerja med strankama, ki niso predmet sodnega postopka. Poleg pravdnih strank se lahko v poravnavo vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka.
    Preberite več > Več »
     
  • Zavrnitev vseh ponudb iz razlogov na strani naročnika

    30.03.2023

    Naročnik ni zavezan, da mora postopek javnega naročila končati z oddajo javnega naročila enemu izmed ponudnikov, ki so oddali dopustno ponudbo. Poleg situacije, ko naročnik vse prejete ponudbe zavrne kot nedopustne na podlagi določb 89. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: »ZJN-3«) ima naročnik namreč tudi možnost, da vse ponudbe zavrne iz razlogov na njegovi strani.
    Preberite več > Več »
     
  • Kdaj je dovoljeno javno predvajati filme s spletnih platform?

    30.03.2023

    Vsakodnevno lahko preko spletnih platform, kot sta Youtube ali Netflix, dostopamo do najrazličnejših video vsebin, ki so zaščitene kot avtorska dela. Za njihov ogled je včasih treba plačati naročnino, pogosto pa so nam na voljo tudi povsem brezplačno. Dokler si takšne vsebine ogledujemo doma, nam za privatno uporabo avtorskih del ni treba plačati dodatnega avtorskega nadomestila, niti pridobivati dovoljenja avtorjev oziroma imetnikov pravic. Toda, ali je uporaba video vsebin prosta tudi takrat, ko jih predvajamo javno?
    Preberite več > Več »
     
  • Pripadajoče zemljišče – ugotovitev obsega

    27.03.2023

    Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (Uradni list RS, št. 34/17, v nadaljevanju ZVEtL-1) v definiciji pripadajočega zemljišča uporablja pretekli čas in individualno pripadajoče zemljišče definira kot tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003. Z uporabo preteklega časa tako jasno sporoča, da je lastninska pravica že pred uveljavitvijo ZVEtL-1 prešla na pridobitelja in se v konkretnem nepravdnem postopku ugotovitve obsega pripadajočega zemljišča le še ureja zemljiško oziroma katastrsko stanje.
    Preberite več > Več »
     
  • Pogodbena kazen in nekatere temeljne značilnosti

    10.03.2023

    Pogodbeni stranki se lahko za utrditev nedenarnih obveznosti dogovorita za plačilo pogodbene kazni, ne glede na nastanek škode. Prispevek obravnava vprašanje, pod katerimi pogoji in v kakšni višini lahko upnik pogodbeno kazen uveljavlja.
    Preberite več > Več »
     
  • Založniška pogodba

    10.03.2023

    Založniške pogodbe urejajo razmerja med avtorji, ki si želijo svoje avtorsko delo izdati (tj. ponuditi javnosti), ter založniki, ki se ukvarjajo z založniško dejavnostjo in z izdajo del ustvarijo določen dobiček, iz katerega poplačajo sebe in avtorja.
    Preberite več > Več »
     
  • Kako (napačno) razumeti vsebino obvezne gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe (ZPPDej)?

    10.03.2023

    Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (v nadaljevanju: »ZPPDej«) je prenovil vsebino dejavnosti ter namesto dveh dejavnosti (A - pogrebna in pokopališka dejavnost ter B - dejavnosti urejanja grobov) oblikoval tri: (1) pogrebno dejavnost, (2) pogrebno dejavnost 24 urne dežurne službe, ki se opravlja kot obvezna gospodarska javna služba in (3) pokopališko dejavnost, ki je v pristojnosti občine oz. se opravlja kot občinska izbirna gospodarska javna služba.

    Kljub temu, da je aktualna ureditev povsem jasna, je zaradi navedene liberalizacije trga v praksi prišlo do precej polemik in napačnih interpretacij glede vprašanja kaj spada in kaj ne spada v sklop obvezne gospodarske javne službe 24-urne dežurne službe, ki pa so po mojem stališču produkt izkoriščanja priložnosti, ki jo ponuja (sicer povsem jasna) sprememba zakonodaje. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da so nekatere napačne interpretacije zašle tudi v sodno prakso slovenskih sodišč.

    Preberite več > Več »
     
  • Nasprotna tožba kot obrambno sredstvo tožene stranke

    09.03.2023

    Ena izmed obrambnih možnosti, ki jih ima tožena stranka na voljo v pravdnem postopku, je vložitev nasprotne tožbe.
    Preberite več > Več »
     
  • Napake v solidnosti gradbe

    16.01.2023

    Kdaj ima gradba takšne napake, da zadevajo njeno solidnost in zakaj je sploh pomembno, ali gre za napake te vrste? Kdo je odgovoren za takšne napake in pod katerimi pogoji? Na kaj je potrebno paziti pri uveljavljanju odprave teh napak?
    Preberite več > Več »
     
  • Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca

    16.01.2023

    Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi le v primerih oziroma iz razlogov, ki jih določa zakon. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je skrajno sredstvo (ultima ratio) in se lahko poda zgolj, če so razlogi za odpoved takšni, takšne intenzivnosti in narave, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Zakon za izredno odpoved še posebej zahteva, da so ti razlogi takšni, da ne le onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja, temveč zahtevajo takojšnjo odpoved, brez odpovednega roka.
    Preberite več > Več »
     
  • Postopek za razlastitev nepremičnine po Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-3)

    16.01.2023

    Razlastitev je institut, ki pomeni oblasten poseg države v že oblikovano lastninsko pravico (njen odvzem ali omejitev) posameznika. Gre za ustavnopravni institut, saj sama Ustava Republike Slovenije v 69. členu določa ustavne temelje za razlastitev. Tam določa, da se »lastninska pravica na nepremičnini lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon«.
    Preberite več > Več »
     
  • Predlog novele ZJN-3D

    16.01.2023

    Dne 25. 11. 2022 je bil na portalu eUprava objavljen osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju - ZJN-3D. Ta naj bi bil po navedbah predlagatelja Ministrstva za javno upravo pripravljen predvsem z namenom odprave ugotovljene protiustavnosti Zakona o javnem naročanju. Poleg tega naj bi vseboval tudi nekatere dopolnitve javnonaročniške zakonodaje, katerih namen naj bi bilo povečanje transparentnosti in konkurenčnosti v postopkih javnega naročanja.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali so javnomnenjske ankete lahko varovane kot avtorsko delo?

    13.01.2023

    Višje sodišče v Ljubljani se je v nedavno izdani sodbi opredelilo do zanimivega vprašanja, ali grafični prikazi rezultatov anket glede podpore kandidatom na volitvah izpolnjujejo pogoje za avtorsko delo po 5. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).
    Preberite več > Več »
     
  • Lastni poslovni deleži in oblikovanje rezerv za lastne poslovne deleže

    15.12.2022

    Družba z omejeno odgovornostjo je lahko imetnik lastnih poslovnih deležev, vendar zakon ureja posebne določbe glede njihove pridobitve in imetništva. Blog prispevek obravnava posebnosti pri pridobivanju lastnih poslovnih deležev v d.o.o. in izpostavlja vprašanje, ali se prenos poslovnega deleža na družbo lahko izvede še pred oblikovanjem rezerv za lastne deleže.
    Preberite več > Več »
     
  • Prodaja nepremičnine in dolžnosti nepremičninskega posrednika

    29.11.2022

    Pri prodajni nepremičnine veljalo splošna pravila o prenosu, kar pomeni, da za prenos lastninske pravice potrebujemo zavezovalni pravni posel (prodajna pogodba) in razpolagalni posel (izročitev zemljiškoknjižnega dovolila kupcu). Kupec se bo lahko z zemljiškoknjižnim dovolilom vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik in šele takrat dejansko pridobil lastninsko pravico na nepremičnini. Pogodba o posredovanju pri prodaji nepremičnine je oblika podjemne pogodbe, kjer si nepremičninska družba prizadeva spraviti stranke v stik (obligacija prizadevanja), kljub temu pa ne gre za klasično posredniško pogodbo, saj zakonodaja nepremičninskemu agentu nalaga dodatne obveznosti.
    Preberite več > Več »
     
  • V veljavi novela Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

    02.11.2022

    S 26. oktobrom 2022 je stopila v veljavo novela Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), s katero je slovenski zakonodajalec z nekoliko zamude implementiral evropsko zakonodajo , med drugim »kontroverzno« Direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu.
    Preberite več > Več »
     
  • ZVO-2 – pobuda za oceno ustavnosti 25. člena: neposredni pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti

    28.10.2022

    V odločbah Ustavnega sodišča večkrat zasledimo odločitev o tem, da pravni interes pobudnika za začetek postopka za oceno ustavnosti ni podan, zaradi česar Ustavno sodišče pobudo zavrže. V septembru 2022 je Ustavno sodišče odločalo o pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih določb Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki kot pogoj za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja zahtevajo lastništvo nepremičnin in premičnin za opravljanje dejavnosti obdelave odpadkov. Ustavno sodišče je odločilo, da pobudnik, ki je imetnik okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov in ima sklenjeno pogodbo o najemu poslovnih prostorov z lastniki nepremičnin, ni izkazal neposrednega pravnega interesa za začetek postopka.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali čaka Red Bull »športna« kazen? – prekoračitev proračunske kapice

    21.10.2022

    Bliža se VN v Austinu, od zadnje dirke v Suzuki pa se je v svetu Formule 1 zgodilo marsikaj, kar lahko vpliva na aktualno, naslednjo ali pa celo prejšnjo sezono. V dirkaškem smislu seveda zaradi letošnje absolutne dominance Red Bull Racinga in Maxa Verstappna do sprememb ne prihaja, pač pa je FIA (Federation Internationale de l'Automobile) objavila ugotovljene kršitve v zvezi z upoštevanjem proračunske kapice (»Cost Cap«), ki jo ekipe morajo spoštovati. To pa hkrati tudi pomeni, da smo na za komentiranje Formule 1 končno spet na vrsto prišli tudi pravniki. Zadeva je namreč kočljiva, saj je Max Verstappen v lanski sezoni za mišjo dlako osvojil naslov prvaka v zadnjem krogu sezone, lahko pa ga doleti kazen, ki bi retroaktivno lahko vplivala na pretekli športni rezultat (športna kazen).
    Preberite več > Več »
     
  • Revija Hustler v. Falwell in svoboda izražanja

    10.10.2022

    V Republiki Sloveniji, kot vsaki drugi moderni demokratični državi, je zagotovljena svoboda izražanja, ki predstavlja eno najpomembnejših, če ne celo najpomembnejšo svoboščino. Ustava Republike Slovenije tako v 39. členu določa, da je vsakomur zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.

    V predmetnem prispevku na kratko obravnavam eno izmed bolj znanih odločitev Vrhovnega Sodišča Združenih držav Amerike, in sicer odločitev »Hustler Magazine, Inc. proti Falwellu (1988)«, s katero je Vrhovno sodišče ZDA odločilo, da prvi (pravica do svobodne izražanja) in štirinajsti (enakopravnost) amandma Ustave ZDA javnim osebnostim prepovedujeta izterjavo odškodnine za delikt namernega razžalitve (povzročitve čustvene stiske), če je čustveno stisko povzročila karikatura, parodija ali satira javne osebe, ki je razumen človek ne bi razumel kot resnične.

    Vsekakor na drugi strani luže velja popolnoma drugačen pravni sistem, kot ga poznamo v kontinentalni Evropi, pa je vendarle odločitev tako pomembna in celostna, da si njena obravnava vsekakor zasluži mesto v diskurzu glede pravice do svobode izražanja, tudi v kontinentalni Evropi, zlasti v času diktature t.i. »politične korektnosti«.

    Preberite več > Več »
     
  • Izročilna pogodba

    10.10.2022

    Pogosto naletim na vprašanje, kako lahko prednik na najbolj optimalen način dokončno uredi zapuščinske zadeve še pred svojo smrtjo. Predniki namreč z željo, da po njegovi smrti med potomci ne bi prihajalo do zapuščinskih prepirov, pogosto želijo z darilno pogodbo, za čas njihovega življenja svoje premoženje razdeliti med svoje potomce, ne vedo pa, da precej bolj praktičen in »trden« način običajno predstavlja izročilna pogodba.
    Preberite več > Več »
     
  • Mednarodne transportne klavzule – incoterms

    10.10.2022

    Z Incoterms oz. International Commercial Terms opredeljujemo zbirko tipskih pogodbenih klavzul o transportu blaga, ki jih pogodbeni stranki po lastni presoji lahko vključita v kupoprodajno pogodbo in tako z eno izmed klavzul, ki jih zbirka vsebuje, določita medsebojne obveznosti v postopku transporta predmeta kupoprodajne pogodbe. Z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v prodajno pogodbo se stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Cilj klavzul Incoterms je poenotenje pravil razlage najpomembnejših trgovinskih pojmov, uporabljenih v mednarodni trgovini.
    Preberite več > Več »
     
  • Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice

    12.09.2022

    Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice je posebno razpolagalno pravno dejanje zemljiškoknjižnega lastnika, s katerim se varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice. Z zaznambo se torej zavaruje bodoča pridobitev pravic, pri čemer v času zaznambe razpolaganja še ni oziroma še niso izpolnjeni pogoji za vknjižbo. Prispevek obravnava glavne značilnosti instituta zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in vprašanje možnosti vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe, kljub temu da je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve.
    Preberite več > Več »
     
  • Odgovornost organizatorja potovanja zaradi kršitev turistične pogodbe

    29.08.2022

    Pogosto se pri načrtovanju potovanj obračamo tudi na ponudnike turističnih aranžmajev, ki vključujejo različen spekter storitev. Tako lahko organizacijo in izvedbo potovanja prepustimo ponudnikom turističnih storitev in v ta namen sklenemo pogodbo o organiziranju potovanja.

    Tekom potovanja pa lahko pride do situacij, ko storitve, ki jih je dopustnik deležen na potovanju, ne ustrezajo tistim, ki jih je pogodbeno dogovoril z organizatorjem potovanja. V takšnih primerih se zastavljajo vprašanja glede uveljavljanja kršitev pogodbe in nastale škode.

    Preberite več > Več »
     
  • Odškodninska odgovornost države (2. Del) – primer Silvo Plut

    19.08.2022

    V prejšnjem prispevku smo obravnavali splošne značilnosti in različne oblike odškodninske odgovornosti države, kot le-ta izhaja iz 26. člena Ustave RS. Za bolj nazorno ponazoritev pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da odgovornost za škodo lahko pripišemo državi, pa se v nadaljevanju prispevka osredotočam na javno zelo odmeven primer, čigar »pravni del« pa vseeno ni požel toliko zanimanja. Govorim o odgovornosti Republike Slovenije za škodo, ki je nastala zaradi storitve umora slovenskega serijskega morilca Silva Pluta. Kot že v prejšnjem delu omenjeno je država odškodninsko odgovorna za škodo, ki izvira iz protipravnega ravnanja državnih organov, ki so povezana z izvrševanjem oblasti. O oblastnem ravnanju nedvomno govorimo pri nalogi države preganjati kazniva dejanja, saj si država pridržuje monopol nad prisilo, tj. (tudi) pri delovanju policije.
    Preberite več > Več »
     
  • Odpoklic člana uprave zaradi izgube zaupanja

    15.08.2022

    Nadzorni svet je pristojen za imenovanje in odpoklic predsednika in članov uprave. Pred potekom mandata lahko nadzorni svet iz utemeljenih razlogov odpokliče predsednika in člane uprave. ZDG-1 v 268. členu taksativno navaja razloge za odpoklic, pri čemer gre za pravne standarde, ki jih je treba napolniti v vsakem primeru posebej. Vprašanje pa je, ali je izguba zaupanja v (delo) člana/predsednika uprave utemeljen razlog za njegov odpoklic?
    Preberite več > Več »
     
  • Odškodninska odgovornost države

    11.07.2022

    Javna oblast sprejema številne akte in opravlja določena (materialna) dejanja s katerimi lahko, bolj kot kdorkoli drug, močno posega v pravice državljanov. Pri izvajanju svojih oblastnih nalog pa tudi ni redkost, da določenemu posamezniku zaradi tega nastane škoda, vsled česar se le-ta znajde v zahtevni situaciji, saj se pri uveljavljanju povrnitve nastale škode mora soočiti zoper precej »močnejši« državni aparat, kjer je že zaradi narave oblastnih ravnanj težko ugotoviti že povzročitelja škode ter na kakšen način in v kolikšni meri je prispeval k nastanku škode. Potrebno pa ločevati odgovornost države za akte poslovanja (enostranski in dvostranski pravni posli; npr. država kot delodajalec), kjer ni nobenega razloga, zakaj se ne bi uporabljala splošna pravila civilnega prava in odgovornostjo države za akte oblasti, s katero se ukvarja predmetni prispevek, ki podaja splošen oris posebnih pravil odškodninske odgovornosti javnih oblastim kjer pojasnjujem odgovornost javne oblasti, ki so posledica njenega protipravnega ravnanja (oz. opustitve pravno pravilnega ravnanja).
    Preberite več > Več »
     
  • Kaj podjetjem prinaša sklenitev skupnega sporazuma o fotokopiranju?

    21.06.2022

    Združenje SAZOR GIZ k. o. in Gospodarska zbornica Slovenije sta 6. decembra 2021 podpisala Skupni sporazum o fotokopiranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Sloveniji, ki je pričel veljati 25. decembra 2021. Kaj ureja sporazum in kakšne so posledice sklenitve sporazuma za slovenska podjetja v praksi?
    Preberite več > Več »
     
  • Tehnični popravek predpisa

    21.06.2022

    Kaj sploh je tehnični popravek, kdo ga lahko sprejme in v kakšnih primerih? V praksi lahko pogosto zasledimo tehnične popravke predpisov, kljub temu, da ne obstoji izrecna pravna podlaga za njihov sprejem.
    Preberite več > Več »
     
  • Najemnikova vlaganja v poslovni prostor

    20.06.2022

    Predmetni prispevek se ukvarja z vprašanjem ureditve razmerij med najemodajalcem in najemnikom poslovnega prostora, ki v poslovni prostor vlaga lastna sredstva. Seveda je vselej najbolj preudarna rešitev, da se iskanju odgovora preprosto izognemo, in sicer na način, da najemnik in najemodajalec tovrstno vprašanje že vnaprej na jasen način in natančno določita že v najemni pogodbi. V skladu s 14. členom Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju: ZPSPP) se v praksi pogosto zgodi, da stranki vprašanje ureditve in vzdrževanja stavbe ali prostora uredita sami, že zato ker ima lahko najemnik osebni interes urediti stavbo ali prostor za pogodbeno določen namen (opravljanje določene dejavnosti) ali pa najemodajalec enostavno nima zadostnih finančnih sredstev. Ko pa stranki tega v najemni pogodbi ne opredelita že vnaprej, pa se pri razrešitvi sporne situacije moramo nasloniti neposredno na zakonodajo. Najemno pogodbo o poslovnem prostoru v bistvenem delu urejata ZPSPP ter Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ). Ob tem izpostavljam, da je bil s spremembo Stanovanjskega zakonika (SZ-1E) ZPSPP razveljavljen, vendar se kljub temu še vedno uporablja za vse najemne pogodbe sklenjene do dne 19. 6. 2021. Za najemne pogodbe, ki so bile oz. bodo sklenjene po navedenem datumu, pa velja izključno OZ. Razlog za to, je prepustiti strankam širše polje avtonomije urejanja najemnih razmerij za poslovne prostore, saj so določbe ZPSPP dokaj zastarele in v praksi povzročajo podjetnikom precej težav.
    Preberite več > Več »
     
  • Neupravičena obogatitev - vlaganje v tujo nepremičnino

    20.06.2022

    Ta prispevek se ukvarja s specifično situacijo, s katero se ljudje pogosto soočijo tudi v praksi, in sicer kako ravnati v primeru prenehanja zakonske zveze, ko sta pred tem zakonca za namen skupnega življenja vlagala svoja sredstva v nepremičnino, ki je v lasti tretje osebe, najpogosteje enega izmed njunih staršev. En zakonec se iz te nepremičnine odseli, lastnik nepremičnine (tj. starš bivšega zakonca) pa je bil zaradi njegovih vlaganj obogaten. Skladno z institutom neupravičene obogatitve se nihče ne sme okoristiti na račun prikrajšanja drugega, kar pa je potrebno upoštevati tudi v primeru, ko nekdo svoja sredstva oz. delo vloži v nepremičnino tretje osebe, posledično pa se vrednost nepremičnine poveča.
    Preberite več > Več »
     
  • Del ZJN-3 v neskladju z ustavo

    20.06.2022

    (Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-180/19-23 z dne 5. 5. 2022) Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti, opr. št. U-I-180/19-23, na seji dne 5. 5. 2022 presojalo ureditev Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3), v skaldu s katero so morali naročniki iz postopka javnega naročanja obvezno izključiti ponudnike, če je v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ali prijav pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države pri njem ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek (točka b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3).
    Preberite več > Več »
     
  • Ali za opravljanje poslovne dejavnosti v prostoru potrebujemo dovoljenje?

    20.06.2022

    Poslovni prostor je prostor, kjer se izvaja gospodarska dejavnost. Za opravljanje določenih vrst dejavnosti zakon določa, da mora podjetnik zagotoviti ustrezen poslovni prostor. Tako je podjetnik dolžan zagotoviti ustrezen poslovni prostor za dejavnosti, kot so na primer opravljanje dejavnosti v pisarnah in s strankami, gostinskih in turističnih dejavnostih ter podobnih dejavnostih, kjer podjetniki morajo upoštevati specifične standarde, ki so povezani z opravljanjem določene dejavnosti (npr. higienski standardi v gostinstvu, upoštevanje imisij, ki so posledica določene dejavnosti,…). V postopku registracije podjetja se pogoj ustreznosti poslovnega prostora sploh ne preverja, mora pa podjetnik (praviloma) pridobiti uporabno dovoljenje, še preden začne opravljati tako dejavnost. Poslovni prostor se lahko tudi najame. V tem primeru je priporočljivo preveriti, ali poslovni prostor že ima pridobljeno uporabno dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene, da s prevzemom nepremičnine podjetnik lahko že začne opravljati svojo dejavnost.
    Preberite več > Več »
     
  • Inflacija in sprememba pogodbe o izvedbi javnega naročila

    17.06.2022

    Naročniki in ponudniki se v zadnjem času vse bolj soočajo s sunkovito rastjo cen na trgu, ki je predvsem posledica ukrepov svetovne politike v zadnjih dveh letih. Ta prispevek obravnava možnosti dovoljenih sprememb pogodb o izvedbi javnega naročila (oz. okvirnih sporazumov) in potencialne ukrepe v primerih, ko sprememba pogodbe ni skladna s kogentnimi pravili javnega naročanja. Za temeljito presojo pravnih možnosti je vselej potrebno upoštevati okoliščine posameznega primera, predvsem specifična pogodbena določila posamezne pogodbe, ki med drugim lahko urejajo tudi kdo krije povečanje pogodbene cene v primeru rasti cen oz. nastopa različnih okoliščin. Prav tako se ta prispevek ukvarja izključno z javnimi naročil blaga oz. storitev.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali mora najemnik v osebnem stečaju še naprej plačevati najemnino in stroške?

    17.06.2022

    V praksi se lahko zgodi, da najemnik zapade v dolgove, ki jih ne more poplačati, in gre še v času trajanja najemnega razmerja v osebni stečaj. Kaj to pomeni za obveznosti, ki jih ima do najemodajalca?
    Preberite več > Več »
     
  • Ali lahko delodajalec »trga« del plače delavcu v primeru preveč izplačanih prejemkov oziroma v drugih primerih, ko delavec kaj dolguje delodajalcu?

    03.06.2022

    Razmerje med delavcem in delodajalcem je praviloma dlje trajajoče razmerje, ki vključuje širši sklop pravic in obveznosti. Tekom izvrševanja slednjih lahko prihaja do situacij, ki imajo za posledico nastanek terjatve delodajalca do delavca. Razlogi za to so različni in lahko izvirajo bodisi iz sfere delavca (npr. namenoma ali iz hude malomarnosti povzročena škoda) bodisi iz sfere delodajalca (npr. pomotoma preveč izplačani prejemki iz delovnega razmerja). V takšnih primerih se na strani delodajalcev postavlja vprašanje, ali lahko sami dosežejo plačilo svojih nasprotnih terjatev do delavca, tako da delavcu ustrezen del »trgajo« od plače. Pri odgovoru na to vprašanje je treba upoštevati posebno ureditev po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je obravnavana v tem prispevku.
    Preberite več > Več »
     
  • Katere spremembe prinaša novela Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-G)?

    27.05.2022

    Prispevek obravnava ključne novosti, ki jih prinaša novela ZKZ-G, predvsem na področju nakupa in zakupa kmetijskih zemljišč. Med drugim sedaj velja rok za sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča 15 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote, in ne več 30 dni. Kogentne določbe zakona v zvezi z zakupom kmetijskih zemljišč pa ne veljajo več za primere zakupa kmetijskih zemljišč v lasti fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava.
    Preberite več > Več »
     
  • Odvetnik | Odvetniški kandidat - pridruži se naši ekipi

    20.05.2022

    Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o. iz Ljubljane vabi k sodelovanju odvetnika | odvetniškega kandidata. Lepo vabljeni k predložitvi vlog in predstavitev.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali lahko IPF terja nadomestilo tudi pri javnem predvajanju videospotov?

    19.05.2022

    Zavod IPF je kolektivna organizacija, ki upravlja sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Od uporabnikov, ki v javnosti priobčujejo komercialno izdane fonograme (npr. tako, da v baru predvajajo glasbo z radia), pobira denarna nadomestila in jih nato deli med navedene imetnike pravic. Toda, ali je Zavod IPF upravičen pobirati nadomestila za javno predvajanje fonogramov tudi v primerih, ko se glasba ne priobčuje samostojno, temveč v obliki glasbenih videov – videospotov?
    Preberite več > Več »
     
  • Možnost vrnitve v prejšnje stanje v upravnem postopku?

    16.05.2022

    Ena izmed največjih nočnih mor za stranko v (upravnem) postopku je zamuda roka (npr. za odgovor na zahtevo inšpekcijskega organa, za vložitev pritožbe zoper za stranko neugodno odločbo, za plačilo upravne takse, itd.). Običajno ima zamuda roka za posledico izgubo določenega procesnega upravičenja. Kadar je stranka za zamudo kriva sama (npr. da na rok pozabi), se more s tem praviloma sprijazniti in trpeti negativne posledice. Kaj pa v primerih, kadar je zamudo roka povzročila okoliščina, na katero stranka ni mogla vplivati? Je tudi v takšnih okoliščinah potrebno šteti rok kot absoluten in posamezniku odreči možnost kasnejše oprave zamujenega dejanja?
    Preberite več > Več »
     
  • Mednarodna gospodarska prodajna pogodba

    06.05.2022

    Mednarodno ali čezmejno kupoprodajno razmerje praviloma nastane, ko imata pogodbeni stranki sedeža v različnih državah. Kako takšni stranki rešujeta morebitno nastale medsebojne spore, katero pravo pri tem uporabita in katero sodišče je pristojno za odločanje o njunem sporu, je odvisno predvsem od določb sklenjene kupoprodajne pogodbe ter morebitnih splošnih pogojev prodaje, ki jih sprejme prodajalec.
    Preberite več > Več »
     
  • Varovanje poslovne skrivnosti ponudnikov v postopku javnega naročanja pri vpogledu v ponudbo

    26.04.2022

    Zaradi zagotavljanja nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila je naročnik po objavi odločitve o oddaji javnega naročila dolžan omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Dodatno, če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Vsled navedenega je naročnik skladno s petim odstavkom 35. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3) zavezan ponudniku, ki v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteva vpogled, dovoliti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost, tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov in osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je namreč edini način, da neizbrani ponudniki preverijo, ali so bila v postopku javnega naročanja in zlasti pri izbiri o oddaji javnega naročila, spoštovana vsa temeljna načela javnega naročanja, tj. da je bila odločitev o izbiri, ki jo je izdal naročnik, zakonita.
    Preberite več > Več »
     
  • Razlaga instituta pridržanih javnih naročil za invalidska podjetja, zaposlitvene centre in socialna podjetja

    15.04.2022

    Zakon o javnem naročanju naročnikom omogoča, da v postopku javnega naročanja povabijo k sodelovanju le invalidska podjetja in zaposlitvene centre ter socialna podjetja in podjetja s socialno vsebino. Blog prispevek obravnava odločitev Sodišča EU v zvezi z možnostjo določitve dodatnih pogojev v nacionalni zakonodaji za sodelovanje v postopkih oddaje pridržanih javnih naročil ter odločitev DKOM glede razlage pridržanih javnih naročil na način, da se pravico sodelovanja v teh postopkih omeji zgolj na določeno »upravičeno« kategorijo ponudnikov.
    Preberite več > Več »
     
  • Je prostorske izvedbene akte mogoče »izpodbijati« le še pred Ustavnim sodiščem?

    14.04.2022

    Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti zakonske ureditve sodnega varstva v upravnem sporu zoper prostorske izvedbene akte. Odločilo je, da je bil 58. člen Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) v neskladju z Ustavo.

    Obravnavana odločitev učinkuje tudi na odprte sodne postopke, v katerih o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, in sicer ima za posledico zavrženje tožb v teh postopkih. Ker bi ti tožniki zaradi odločitve Ustavnega sodišča lahko ostali brez pravnega varstva, je Ustavno sodišče odločilo tudi o načinu izvršitve svoje odločitve. Tako lahko posamezniki in nevladne organizacije iz prve in druge alineje tretjega odstavka 58. člena ZUreP-2 v treh mesecih po vročitvi odločitve Vrhovnega ali Upravnega sodišča, s katero je postopek odločanja o njihovem tožbenem zahtevku končan, pri Ustavnem sodišču vložijo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prostorskega izvedbenega akta.

    Omenjena odločitev je relevantna tudi za ureditev po ZUreP-3, ki v 61. členu v bistvenem podobno kot ZureP-2 ureja sodno varstvo zoper prostorske izvedbene akte.

    Preberite več > Več »
     
  • Najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe

    07.04.2022

    V poslovnih najemnih razmerjih večkrat pride do situacije, ko ena pogodbena stranka nima več interesa najemati določenih poslovnih prostorov in želi pogodbeno razmerje predčasno prekiniti. Kakšne možnosti ji daje zakon?
    Preberite več > Več »
     
  • Ali se investitor in projektant lahko zaneseta na izdano lokacijsko informacijo?

    14.03.2022

    Vrhovno sodišče (VSRS) je v aktualni odločbi v zvezi zahtevkom za povrnitev škode investitorju, nastali zaradi spreminjanja prostorskih aktov s strani občine, odgovorilo na naslednji revizijski vprašanji: 

    • ali se občina (tožena stranka) lahko razbremeni odgovornosti za škodo, ki nastane kot posledica neusklajenosti prostorskih aktov, s sklicevanjem na neskrbnost investitorja in projektanta pri projektiranju, in 
    • ali sta potrdilo o namenski rabi in lokacijska informacija (kot potrdilo iz uradne evidence in javna listina) dokumenta, na katera se lahko udeleženec v pravnem prometu (investitor) zanese.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali se lahko gospodarski subjekt sklicuje na celoten referenčni posel, čeprav vseh del iz referenčnega posla ni neposredno opravil sam, temveč je nekatera izmed njih izvedel njegov podizvajalec?

    11.03.2022

    Naročniki lahko v postopkih javnih naročil od gospodarskih subjektov zahtevajo izpolnjevanje določenih objektivnih pogojev za sodelovanje. Za ta namen imajo naročniki možnost določiti zahtevo, da morajo imeti gospodarski subjekti ustrezne izkušnje, kar izkažejo z referencami iz prejšnjih javnih naročil. Ker pa izvajalci za izvedbo javnih naročil običajno angažirajo podizvajalce, se lahko med drugim zastavi vprašanje, ali lahko gospodarski subjekti tovrstne zahteve naročnika izpolnijo tudi s predložitvijo referenc iz referenčnih poslov, pri katerih je glavnino oziroma določen obseg del izvedel njihov takratni podizvajalec.
    Preberite več > Več »
     
  • Kdaj delavcu pripada nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule?

    08.03.2022

    Ali je delavec dolžan izkazati, da ga konkurenčna klavzula omejuje pri pridobitvi primerljivega zaslužka?

    Ali je lahko delavec upravičen do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule tudi v primeru, da pri novem delodajalcu prejema enako ali višjo plačo?

    Ali se lahko delavec in delodajalec dogovorita drugače – da nadomestilo delavcu pripade že, če spoštuje konkurenčno klavzulo?

    Kdaj gre za primerljiv zaslužek?

    Preberite več > Več »
     
  • Uporabno dovoljenje - je dopustna stranska udeležba (so)lastnikov stavbe? (VSRS sodba X Ips 14/2019 z dne 20. 7. 2020)

    30.11.2021

    V obravnavanem primeru je bila revizija dopuščena glede vprašanja: Ali imajo etažni lastniki stavbe v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja za posamezni del stavbe po določbah ZGO-1 pravico udeleževati se postopka kot stranski udeleženci zaradi varstva svoje lastninske pravice?“
    Preberite več > Več »
     
  • Ali je družbenik zgolj tisti, ki je vpisan v sodni register?

    25.11.2021

    Vrhovno sodišče je na predlog tožeče stranke s Sklepom III DoR 3/2021, dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je legitimacijski učinek iz prvega odstavka 482. člena ZGD-1 , glede časovnega trenutka, od katerega prenos poslovnega deleža učinkuje v razmerju do družbe in od katerega pridobitelj poslovnega deleža v razmerju do družbe velja za družbenika z vsemi korporacijskimi upravičenji, absoluten in nasproten dokaz ni mogoč? S Sklepom III Ips 17/2021 z dne 24. 08. 2021 je Vrhovno sodišče vloženi reviziji ugodilo in podalo odgovor na zastavljeno vprašanje.
    Preberite več > Več »
     
 
Prvi45678ZadnjiVsi
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.