Naročnik ni zavezan, da mora postopek javnega naročila končati z oddajo javnega naročila enemu izmed ponudnikov, ki so oddali dopustno ponudbo. Poleg situacije, ko naročnik vse prejete ponudbe zavrne kot nedopustne na podlagi določb 89. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: »ZJN-3«) ima naročnik namreč tudi možnost, da vse ponudbe zavrne iz razlogov na njegovi strani.

Vsakodnevno lahko preko spletnih platform, kot sta Youtube ali Netflix, dostopamo do najrazličnejših video vsebin, ki so zaščitene kot avtorska dela. Za njihov ogled je včasih treba plačati naročnino, pogosto pa so nam na voljo tudi povsem brezplačno. Dokler si takšne vsebine ogledujemo doma, nam za privatno uporabo avtorskih del ni treba plačati dodatnega avtorskega nadomestila, niti pridobivati dovoljenja avtorjev oziroma imetnikov pravic. Toda, ali je uporaba video vsebin prosta tudi takrat, ko jih predvajamo javno?

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (Uradni list RS, št. 34/17, v nadaljevanju ZVEtL-1) v definiciji pripadajočega zemljišča uporablja pretekli čas in individualno pripadajoče zemljišče definira kot tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003. Z uporabo preteklega časa tako jasno sporoča, da je lastninska pravica že pred uveljavitvijo ZVEtL-1 prešla na pridobitelja in se v konkretnem nepravdnem postopku ugotovitve obsega pripadajočega zemljišča le še ureja zemljiško oziroma katastrsko stanje.

Pogodbeni stranki se lahko za utrditev nedenarnih obveznosti dogovorita za plačilo pogodbene kazni, ne glede na nastanek škode. Prispevek obravnava vprašanje, pod katerimi pogoji in v kakšni višini lahko upnik pogodbeno kazen uveljavlja.

Založniške pogodbe urejajo razmerja med avtorji, ki si želijo svoje avtorsko delo izdati (tj. ponuditi javnosti), ter založniki, ki se ukvarjajo z založniško dejavnostjo in z izdajo del ustvarijo določen dobiček, iz katerega poplačajo sebe in avtorja.

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (v nadaljevanju: »ZPPDej«) je prenovil vsebino dejavnosti ter namesto dveh dejavnosti (A - pogrebna in pokopališka dejavnost ter B - dejavnosti urejanja grobov) oblikoval tri: (1) pogrebno dejavnost, (2) pogrebno dejavnost 24 urne dežurne službe, ki se opravlja kot obvezna gospodarska javna služba in (3) pokopališko dejavnost, ki je v pristojnosti občine oz. se opravlja kot občinska izbirna gospodarska javna služba.

Kljub temu, da je aktualna ureditev povsem jasna, je zaradi navedene liberalizacije trga v praksi prišlo do precej polemik in napačnih interpretacij glede vprašanja kaj spada in kaj ne spada v sklop obvezne gospodarske javne službe 24-urne dežurne službe, ki pa so po mojem stališču produkt izkoriščanja priložnosti, ki jo ponuja (sicer povsem jasna) sprememba zakonodaje. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da so nekatere napačne interpretacije zašle tudi v sodno prakso slovenskih sodišč.

Ena izmed obrambnih možnosti, ki jih ima tožena stranka na voljo v pravdnem postopku, je vložitev nasprotne tožbe.

Kdaj ima gradba takšne napake, da zadevajo njeno solidnost in zakaj je sploh pomembno, ali gre za napake te vrste? Kdo je odgovoren za takšne napake in pod katerimi pogoji? Na kaj je potrebno paziti pri uveljavljanju odprave teh napak?

Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi le v primerih oziroma iz razlogov, ki jih določa zakon. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je skrajno sredstvo (ultima ratio) in se lahko poda zgolj, če so razlogi za odpoved takšni, takšne intenzivnosti in narave, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Zakon za izredno odpoved še posebej zahteva, da so ti razlogi takšni, da ne le onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja, temveč zahtevajo takojšnjo odpoved, brez odpovednega roka.

Razlastitev je institut, ki pomeni oblasten poseg države v že oblikovano lastninsko pravico (njen odvzem ali omejitev) posameznika. Gre za ustavnopravni institut, saj sama Ustava Republike Slovenije v 69. členu določa ustavne temelje za razlastitev. Tam določa, da se »lastninska pravica na nepremičnini lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon«.

Dne 25. 11. 2022 je bil na portalu eUprava objavljen osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju - ZJN-3D. Ta naj bi bil po navedbah predlagatelja Ministrstva za javno upravo pripravljen predvsem z namenom odprave ugotovljene protiustavnosti Zakona o javnem naročanju. Poleg tega naj bi vseboval tudi nekatere dopolnitve javnonaročniške zakonodaje, katerih namen naj bi bilo povečanje transparentnosti in konkurenčnosti v postopkih javnega naročanja.

Višje sodišče v Ljubljani se je v nedavno izdani sodbi opredelilo do zanimivega vprašanja, ali grafični prikazi rezultatov anket glede podpore kandidatom na volitvah izpolnjujejo pogoje za avtorsko delo po 5. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).

Družba z omejeno odgovornostjo je lahko imetnik lastnih poslovnih deležev, vendar zakon ureja posebne določbe glede njihove pridobitve in imetništva. Blog prispevek obravnava posebnosti pri pridobivanju lastnih poslovnih deležev v d.o.o. in izpostavlja vprašanje, ali se prenos poslovnega deleža na družbo lahko izvede še pred oblikovanjem rezerv za lastne deleže.

Pri prodajni nepremičnine veljalo splošna pravila o prenosu, kar pomeni, da za prenos lastninske pravice potrebujemo zavezovalni pravni posel (prodajna pogodba) in razpolagalni posel (izročitev zemljiškoknjižnega dovolila kupcu). Kupec se bo lahko z zemljiškoknjižnim dovolilom vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik in šele takrat dejansko pridobil lastninsko pravico na nepremičnini. Pogodba o posredovanju pri prodaji nepremičnine je oblika podjemne pogodbe, kjer si nepremičninska družba prizadeva spraviti stranke v stik (obligacija prizadevanja), kljub temu pa ne gre za klasično posredniško pogodbo, saj zakonodaja nepremičninskemu agentu nalaga dodatne obveznosti.

S 26. oktobrom 2022 je stopila v veljavo novela Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), s katero je slovenski zakonodajalec z nekoliko zamude implementiral evropsko zakonodajo , med drugim »kontroverzno« Direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

V odločbah Ustavnega sodišča večkrat zasledimo odločitev o tem, da pravni interes pobudnika za začetek postopka za oceno ustavnosti ni podan, zaradi česar Ustavno sodišče pobudo zavrže. V septembru 2022 je Ustavno sodišče odločalo o pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih določb Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki kot pogoj za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja zahtevajo lastništvo nepremičnin in premičnin za opravljanje dejavnosti obdelave odpadkov. Ustavno sodišče je odločilo, da pobudnik, ki je imetnik okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov in ima sklenjeno pogodbo o najemu poslovnih prostorov z lastniki nepremičnin, ni izkazal neposrednega pravnega interesa za začetek postopka.

Bliža se VN v Austinu, od zadnje dirke v Suzuki pa se je v svetu Formule 1 zgodilo marsikaj, kar lahko vpliva na aktualno, naslednjo ali pa celo prejšnjo sezono. V dirkaškem smislu seveda zaradi letošnje absolutne dominance Red Bull Racinga in Maxa Verstappna do sprememb ne prihaja, pač pa je FIA (Federation Internationale de l'Automobile) objavila ugotovljene kršitve v zvezi z upoštevanjem proračunske kapice (»Cost Cap«), ki jo ekipe morajo spoštovati. To pa hkrati tudi pomeni, da smo na za komentiranje Formule 1 končno spet na vrsto prišli tudi pravniki. Zadeva je namreč kočljiva, saj je Max Verstappen v lanski sezoni za mišjo dlako osvojil naslov prvaka v zadnjem krogu sezone, lahko pa ga doleti kazen, ki bi retroaktivno lahko vplivala na pretekli športni rezultat (športna kazen).

V Republiki Sloveniji, kot vsaki drugi moderni demokratični državi, je zagotovljena svoboda izražanja, ki predstavlja eno najpomembnejših, če ne celo najpomembnejšo svoboščino. Ustava Republike Slovenije tako v 39. členu določa, da je vsakomur zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.

V predmetnem prispevku na kratko obravnavam eno izmed bolj znanih odločitev Vrhovnega Sodišča Združenih držav Amerike, in sicer odločitev »Hustler Magazine, Inc. proti Falwellu (1988)«, s katero je Vrhovno sodišče ZDA odločilo, da prvi (pravica do svobodne izražanja) in štirinajsti (enakopravnost) amandma Ustave ZDA javnim osebnostim prepovedujeta izterjavo odškodnine za delikt namernega razžalitve (povzročitve čustvene stiske), če je čustveno stisko povzročila karikatura, parodija ali satira javne osebe, ki je razumen človek ne bi razumel kot resnične.

Vsekakor na drugi strani luže velja popolnoma drugačen pravni sistem, kot ga poznamo v kontinentalni Evropi, pa je vendarle odločitev tako pomembna in celostna, da si njena obravnava vsekakor zasluži mesto v diskurzu glede pravice do svobode izražanja, tudi v kontinentalni Evropi, zlasti v času diktature t.i. »politične korektnosti«.

Pogosto naletim na vprašanje, kako lahko prednik na najbolj optimalen način dokončno uredi zapuščinske zadeve še pred svojo smrtjo. Predniki namreč z željo, da po njegovi smrti med potomci ne bi prihajalo do zapuščinskih prepirov, pogosto želijo z darilno pogodbo, za čas njihovega življenja svoje premoženje razdeliti med svoje potomce, ne vedo pa, da precej bolj praktičen in »trden« način običajno predstavlja izročilna pogodba.

Z Incoterms oz. International Commercial Terms opredeljujemo zbirko tipskih pogodbenih klavzul o transportu blaga, ki jih pogodbeni stranki po lastni presoji lahko vključita v kupoprodajno pogodbo in tako z eno izmed klavzul, ki jih zbirka vsebuje, določita medsebojne obveznosti v postopku transporta predmeta kupoprodajne pogodbe. Z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v prodajno pogodbo se stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Cilj klavzul Incoterms je poenotenje pravil razlage najpomembnejših trgovinskih pojmov, uporabljenih v mednarodni trgovini.

Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o. iz Ljubljane vabi k sodelovanju odvetnika. Priložnost za rast in razvoj potenciala, odlično delovno okolje, nagrajevanje rezultatov, pravni izzivi, izpopolnitev vaših spretnosti in sodelovanje na zanimivih projektih.

Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice je posebno razpolagalno pravno dejanje zemljiškoknjižnega lastnika, s katerim se varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice. Z zaznambo se torej zavaruje bodoča pridobitev pravic, pri čemer v času zaznambe razpolaganja še ni oziroma še niso izpolnjeni pogoji za vknjižbo. Prispevek obravnava glavne značilnosti instituta zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in vprašanje možnosti vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe, kljub temu da je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve.

Pogosto se pri načrtovanju potovanj obračamo tudi na ponudnike turističnih aranžmajev, ki vključujejo različen spekter storitev. Tako lahko organizacijo in izvedbo potovanja prepustimo ponudnikom turističnih storitev in v ta namen sklenemo pogodbo o organiziranju potovanja.

Tekom potovanja pa lahko pride do situacij, ko storitve, ki jih je dopustnik deležen na potovanju, ne ustrezajo tistim, ki jih je pogodbeno dogovoril z organizatorjem potovanja. V takšnih primerih se zastavljajo vprašanja glede uveljavljanja kršitev pogodbe in nastale škode.

V prejšnjem prispevku smo obravnavali splošne značilnosti in različne oblike odškodninske odgovornosti države, kot le-ta izhaja iz 26. člena Ustave RS. Za bolj nazorno ponazoritev pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da odgovornost za škodo lahko pripišemo državi, pa se v nadaljevanju prispevka osredotočam na javno zelo odmeven primer, čigar »pravni del« pa vseeno ni požel toliko zanimanja. Govorim o odgovornosti Republike Slovenije za škodo, ki je nastala zaradi storitve umora slovenskega serijskega morilca Silva Pluta. Kot že v prejšnjem delu omenjeno je država odškodninsko odgovorna za škodo, ki izvira iz protipravnega ravnanja državnih organov, ki so povezana z izvrševanjem oblasti. O oblastnem ravnanju nedvomno govorimo pri nalogi države preganjati kazniva dejanja, saj si država pridržuje monopol nad prisilo, tj. (tudi) pri delovanju policije.

Nadzorni svet je pristojen za imenovanje in odpoklic predsednika in članov uprave. Pred potekom mandata lahko nadzorni svet iz utemeljenih razlogov odpokliče predsednika in člane uprave. ZDG-1 v 268. členu taksativno navaja razloge za odpoklic, pri čemer gre za pravne standarde, ki jih je treba napolniti v vsakem primeru posebej. Vprašanje pa je, ali je izguba zaupanja v (delo) člana/predsednika uprave utemeljen razlog za njegov odpoklic?

Javna oblast sprejema številne akte in opravlja določena (materialna) dejanja s katerimi lahko, bolj kot kdorkoli drug, močno posega v pravice državljanov. Pri izvajanju svojih oblastnih nalog pa tudi ni redkost, da določenemu posamezniku zaradi tega nastane škoda, vsled česar se le-ta znajde v zahtevni situaciji, saj se pri uveljavljanju povrnitve nastale škode mora soočiti zoper precej »močnejši« državni aparat, kjer je že zaradi narave oblastnih ravnanj težko ugotoviti že povzročitelja škode ter na kakšen način in v kolikšni meri je prispeval k nastanku škode. Potrebno pa ločevati odgovornost države za akte poslovanja (enostranski in dvostranski pravni posli; npr. država kot delodajalec), kjer ni nobenega razloga, zakaj se ne bi uporabljala splošna pravila civilnega prava in odgovornostjo države za akte oblasti, s katero se ukvarja predmetni prispevek, ki podaja splošen oris posebnih pravil odškodninske odgovornosti javnih oblastim kjer pojasnjujem odgovornost javne oblasti, ki so posledica njenega protipravnega ravnanja (oz. opustitve pravno pravilnega ravnanja).

Združenje SAZOR GIZ k. o. in Gospodarska zbornica Slovenije sta 6. decembra 2021 podpisala Skupni sporazum o fotokopiranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Sloveniji, ki je pričel veljati 25. decembra 2021. Kaj ureja sporazum in kakšne so posledice sklenitve sporazuma za slovenska podjetja v praksi?

Kaj sploh je tehnični popravek, kdo ga lahko sprejme in v kakšnih primerih? V praksi lahko pogosto zasledimo tehnične popravke predpisov, kljub temu, da ne obstoji izrecna pravna podlaga za njihov sprejem.

Predmetni prispevek se ukvarja z vprašanjem ureditve razmerij med najemodajalcem in najemnikom poslovnega prostora, ki v poslovni prostor vlaga lastna sredstva. Seveda je vselej najbolj preudarna rešitev, da se iskanju odgovora preprosto izognemo, in sicer na način, da najemnik in najemodajalec tovrstno vprašanje že vnaprej na jasen način in natančno določita že v najemni pogodbi. V skladu s 14. členom Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju: ZPSPP) se v praksi pogosto zgodi, da stranki vprašanje ureditve in vzdrževanja stavbe ali prostora uredita sami, že zato ker ima lahko najemnik osebni interes urediti stavbo ali prostor za pogodbeno določen namen (opravljanje določene dejavnosti) ali pa najemodajalec enostavno nima zadostnih finančnih sredstev. Ko pa stranki tega v najemni pogodbi ne opredelita že vnaprej, pa se pri razrešitvi sporne situacije moramo nasloniti neposredno na zakonodajo. Najemno pogodbo o poslovnem prostoru v bistvenem delu urejata ZPSPP ter Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ). Ob tem izpostavljam, da je bil s spremembo Stanovanjskega zakonika (SZ-1E) ZPSPP razveljavljen, vendar se kljub temu še vedno uporablja za vse najemne pogodbe sklenjene do dne 19. 6. 2021. Za najemne pogodbe, ki so bile oz. bodo sklenjene po navedenem datumu, pa velja izključno OZ. Razlog za to, je prepustiti strankam širše polje avtonomije urejanja najemnih razmerij za poslovne prostore, saj so določbe ZPSPP dokaj zastarele in v praksi povzročajo podjetnikom precej težav.

Ta prispevek se ukvarja s specifično situacijo, s katero se ljudje pogosto soočijo tudi v praksi, in sicer kako ravnati v primeru prenehanja zakonske zveze, ko sta pred tem zakonca za namen skupnega življenja vlagala svoja sredstva v nepremičnino, ki je v lasti tretje osebe, najpogosteje enega izmed njunih staršev. En zakonec se iz te nepremičnine odseli, lastnik nepremičnine (tj. starš bivšega zakonca) pa je bil zaradi njegovih vlaganj obogaten. Skladno z institutom neupravičene obogatitve se nihče ne sme okoristiti na račun prikrajšanja drugega, kar pa je potrebno upoštevati tudi v primeru, ko nekdo svoja sredstva oz. delo vloži v nepremičnino tretje osebe, posledično pa se vrednost nepremičnine poveča.

(Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-180/19-23 z dne 5. 5. 2022) Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti, opr. št. U-I-180/19-23, na seji dne 5. 5. 2022 presojalo ureditev Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3), v skaldu s katero so morali naročniki iz postopka javnega naročanja obvezno izključiti ponudnike, če je v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ali prijav pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države pri njem ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek (točka b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3).

Poslovni prostor je prostor, kjer se izvaja gospodarska dejavnost. Za opravljanje določenih vrst dejavnosti zakon določa, da mora podjetnik zagotoviti ustrezen poslovni prostor. Tako je podjetnik dolžan zagotoviti ustrezen poslovni prostor za dejavnosti, kot so na primer opravljanje dejavnosti v pisarnah in s strankami, gostinskih in turističnih dejavnostih ter podobnih dejavnostih, kjer podjetniki morajo upoštevati specifične standarde, ki so povezani z opravljanjem določene dejavnosti (npr. higienski standardi v gostinstvu, upoštevanje imisij, ki so posledica določene dejavnosti,…). V postopku registracije podjetja se pogoj ustreznosti poslovnega prostora sploh ne preverja, mora pa podjetnik (praviloma) pridobiti uporabno dovoljenje, še preden začne opravljati tako dejavnost. Poslovni prostor se lahko tudi najame. V tem primeru je priporočljivo preveriti, ali poslovni prostor že ima pridobljeno uporabno dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene, da s prevzemom nepremičnine podjetnik lahko že začne opravljati svojo dejavnost.

Naročniki in ponudniki se v zadnjem času vse bolj soočajo s sunkovito rastjo cen na trgu, ki je predvsem posledica ukrepov svetovne politike v zadnjih dveh letih. Ta prispevek obravnava možnosti dovoljenih sprememb pogodb o izvedbi javnega naročila (oz. okvirnih sporazumov) in potencialne ukrepe v primerih, ko sprememba pogodbe ni skladna s kogentnimi pravili javnega naročanja. Za temeljito presojo pravnih možnosti je vselej potrebno upoštevati okoliščine posameznega primera, predvsem specifična pogodbena določila posamezne pogodbe, ki med drugim lahko urejajo tudi kdo krije povečanje pogodbene cene v primeru rasti cen oz. nastopa različnih okoliščin. Prav tako se ta prispevek ukvarja izključno z javnimi naročil blaga oz. storitev.

V praksi se lahko zgodi, da najemnik zapade v dolgove, ki jih ne more poplačati, in gre še v času trajanja najemnega razmerja v osebni stečaj. Kaj to pomeni za obveznosti, ki jih ima do najemodajalca?

Razmerje med delavcem in delodajalcem je praviloma dlje trajajoče razmerje, ki vključuje širši sklop pravic in obveznosti. Tekom izvrševanja slednjih lahko prihaja do situacij, ki imajo za posledico nastanek terjatve delodajalca do delavca. Razlogi za to so različni in lahko izvirajo bodisi iz sfere delavca (npr. namenoma ali iz hude malomarnosti povzročena škoda) bodisi iz sfere delodajalca (npr. pomotoma preveč izplačani prejemki iz delovnega razmerja). V takšnih primerih se na strani delodajalcev postavlja vprašanje, ali lahko sami dosežejo plačilo svojih nasprotnih terjatev do delavca, tako da delavcu ustrezen del »trgajo« od plače. Pri odgovoru na to vprašanje je treba upoštevati posebno ureditev po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je obravnavana v tem prispevku.

Prispevek obravnava ključne novosti, ki jih prinaša novela ZKZ-G, predvsem na področju nakupa in zakupa kmetijskih zemljišč. Med drugim sedaj velja rok za sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča 15 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote, in ne več 30 dni. Kogentne določbe zakona v zvezi z zakupom kmetijskih zemljišč pa ne veljajo več za primere zakupa kmetijskih zemljišč v lasti fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava.

Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o. iz Ljubljane vabi k sodelovanju odvetnika | odvetniškega kandidata. Lepo vabljeni k predložitvi vlog in predstavitev.

Zavod IPF je kolektivna organizacija, ki upravlja sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Od uporabnikov, ki v javnosti priobčujejo komercialno izdane fonograme (npr. tako, da v baru predvajajo glasbo z radia), pobira denarna nadomestila in jih nato deli med navedene imetnike pravic. Toda, ali je Zavod IPF upravičen pobirati nadomestila za javno predvajanje fonogramov tudi v primerih, ko se glasba ne priobčuje samostojno, temveč v obliki glasbenih videov – videospotov?

Ena izmed največjih nočnih mor za stranko v (upravnem) postopku je zamuda roka (npr. za odgovor na zahtevo inšpekcijskega organa, za vložitev pritožbe zoper za stranko neugodno odločbo, za plačilo upravne takse, itd.). Običajno ima zamuda roka za posledico izgubo določenega procesnega upravičenja. Kadar je stranka za zamudo kriva sama (npr. da na rok pozabi), se more s tem praviloma sprijazniti in trpeti negativne posledice. Kaj pa v primerih, kadar je zamudo roka povzročila okoliščina, na katero stranka ni mogla vplivati? Je tudi v takšnih okoliščinah potrebno šteti rok kot absoluten in posamezniku odreči možnost kasnejše oprave zamujenega dejanja?

Mednarodno ali čezmejno kupoprodajno razmerje praviloma nastane, ko imata pogodbeni stranki sedeža v različnih državah. Kako takšni stranki rešujeta morebitno nastale medsebojne spore, katero pravo pri tem uporabita in katero sodišče je pristojno za odločanje o njunem sporu, je odvisno predvsem od določb sklenjene kupoprodajne pogodbe ter morebitnih splošnih pogojev prodaje, ki jih sprejme prodajalec.

Zaradi zagotavljanja nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila je naročnik po objavi odločitve o oddaji javnega naročila dolžan omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Dodatno, če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Vsled navedenega je naročnik skladno s petim odstavkom 35. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3) zavezan ponudniku, ki v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteva vpogled, dovoliti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost, tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov in osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je namreč edini način, da neizbrani ponudniki preverijo, ali so bila v postopku javnega naročanja in zlasti pri izbiri o oddaji javnega naročila, spoštovana vsa temeljna načela javnega naročanja, tj. da je bila odločitev o izbiri, ki jo je izdal naročnik, zakonita.

Zakon o javnem naročanju naročnikom omogoča, da v postopku javnega naročanja povabijo k sodelovanju le invalidska podjetja in zaposlitvene centre ter socialna podjetja in podjetja s socialno vsebino. Blog prispevek obravnava odločitev Sodišča EU v zvezi z možnostjo določitve dodatnih pogojev v nacionalni zakonodaji za sodelovanje v postopkih oddaje pridržanih javnih naročil ter odločitev DKOM glede razlage pridržanih javnih naročil na način, da se pravico sodelovanja v teh postopkih omeji zgolj na določeno »upravičeno« kategorijo ponudnikov.

Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti zakonske ureditve sodnega varstva v upravnem sporu zoper prostorske izvedbene akte. Odločilo je, da je bil 58. člen Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) v neskladju z Ustavo.

Obravnavana odločitev učinkuje tudi na odprte sodne postopke, v katerih o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, in sicer ima za posledico zavrženje tožb v teh postopkih. Ker bi ti tožniki zaradi odločitve Ustavnega sodišča lahko ostali brez pravnega varstva, je Ustavno sodišče odločilo tudi o načinu izvršitve svoje odločitve. Tako lahko posamezniki in nevladne organizacije iz prve in druge alineje tretjega odstavka 58. člena ZUreP-2 v treh mesecih po vročitvi odločitve Vrhovnega ali Upravnega sodišča, s katero je postopek odločanja o njihovem tožbenem zahtevku končan, pri Ustavnem sodišču vložijo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prostorskega izvedbenega akta.

Omenjena odločitev je relevantna tudi za ureditev po ZUreP-3, ki v 61. členu v bistvenem podobno kot ZureP-2 ureja sodno varstvo zoper prostorske izvedbene akte.

V poslovnih najemnih razmerjih večkrat pride do situacije, ko ena pogodbena stranka nima več interesa najemati določenih poslovnih prostorov in želi pogodbeno razmerje predčasno prekiniti. Kakšne možnosti ji daje zakon?

Vrhovno sodišče (VSRS) je v aktualni odločbi v zvezi zahtevkom za povrnitev škode investitorju, nastali zaradi spreminjanja prostorskih aktov s strani občine, odgovorilo na naslednji revizijski vprašanji: 

• ali se občina (tožena stranka) lahko razbremeni odgovornosti za škodo, ki nastane kot posledica neusklajenosti prostorskih aktov, s sklicevanjem na neskrbnost investitorja in projektanta pri projektiranju, in 
• ali sta potrdilo o namenski rabi in lokacijska informacija (kot potrdilo iz uradne evidence in javna listina) dokumenta, na katera se lahko udeleženec v pravnem prometu (investitor) zanese.

Naročniki lahko v postopkih javnih naročil od gospodarskih subjektov zahtevajo izpolnjevanje določenih objektivnih pogojev za sodelovanje. Za ta namen imajo naročniki možnost določiti zahtevo, da morajo imeti gospodarski subjekti ustrezne izkušnje, kar izkažejo z referencami iz prejšnjih javnih naročil. Ker pa izvajalci za izvedbo javnih naročil običajno angažirajo podizvajalce, se lahko med drugim zastavi vprašanje, ali lahko gospodarski subjekti tovrstne zahteve naročnika izpolnijo tudi s predložitvijo referenc iz referenčnih poslov, pri katerih je glavnino oziroma določen obseg del izvedel njihov takratni podizvajalec.

Ali je delavec dolžan izkazati, da ga konkurenčna klavzula omejuje pri pridobitvi primerljivega zaslužka?

Ali je lahko delavec upravičen do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule tudi v primeru, da pri novem delodajalcu prejema enako ali višjo plačo?

Ali se lahko delavec in delodajalec dogovorita drugače – da nadomestilo delavcu pripade že, če spoštuje konkurenčno klavzulo?

Kdaj gre za primerljiv zaslužek?

V obravnavanem primeru je bila revizija dopuščena glede vprašanja: Ali imajo etažni lastniki stavbe v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja za posamezni del stavbe po določbah ZGO-1 pravico udeleževati se postopka kot stranski udeleženci zaradi varstva svoje lastninske pravice?“

Vrhovno sodišče je na predlog tožeče stranke s Sklepom III DoR 3/2021, dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je legitimacijski učinek iz prvega odstavka 482. člena ZGD-1 , glede časovnega trenutka, od katerega prenos poslovnega deleža učinkuje v razmerju do družbe in od katerega pridobitelj poslovnega deleža v razmerju do družbe velja za družbenika z vsemi korporacijskimi upravičenji, absoluten in nasproten dokaz ni mogoč? S Sklepom III Ips 17/2021 z dne 24. 08. 2021 je Vrhovno sodišče vloženi reviziji ugodilo in podalo odgovor na zastavljeno vprašanje.

Zgolj tri leta po uveljavitvi Gradbenega zakona - GZ (Ur.l.RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20 in 15/21 – ZDUOP) je vlada sprejela nov gradbeni zakon – GZ-1 (v času objave tega bloga še v sprejemanju v Državnem zboru). Z novim zakonom naj bi se odpravile dodatne administrativne ovire ter pospešilo postopke za izdajo dovoljenj v zvezi z gradnjo. V tem zapisu smo zbrali nekatere bistvene sprememb in novosti, ki jih prinaša GZ-1.

Na spletni strani 24ur (https://www.24ur.com/novice/slovenija/nagrada-ministra-vizjaka-za-glasove-poslanca-simonovica.html) je bila dne 12. 11. 2021 ob 8:30 objavljena novica z naslovom »Nagrada ministra Vizjaka za glasove poslanca Simonoviča?« V njej je bila Odvetniški družbi Neffat o. p. d. o. o. očitana neizkušenost in arogantnost v povezavi z odgovori na vprašanja, ki jih je Odvetniški družbi Neffat o. p., d. o. o. postavila novinarka Nika Kunaver.

Skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) so povezane družbe pravno samostojne gospodarske družbe, ki so v medsebojnem razmerju bodisi koncerna, odvisne in obvladujoče družbe, družbe v večinski lasti in družbe z večinskim deležem, družbe z vzajemno kapitalsko udeležbo ali pa gre za družbe, ki so povezane s podjetniškimi pogodbami. Pojem povezane družbe definira tudi Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, in sicer njen pomen definira kot obvladujočo družbo in njene odvisne družbe.

Decembra 2019 je stopila v veljavo Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, oziroma t.i. EU Whistleblowing Directive. Rok za prenos te direktive v nacionalne zakonodaje držav članic se izteče 17. decembra letošnjega leta.

V praksi pogosto prihaja do situacij, ko umetniškega dela ne ustvari en sam avtor, temveč večje število oseb. V takšnih primerih se postavi vprašanje, kakšna so avtorskopravna razmerja med njimi in pod kakšnimi pogoji lahko posamezen avtor razpolaga s svojimi pravicami na skupaj ustvarjenem delu.

Marketinški in prodajni oddelki v podjetjih se v praksi pogosto srečajo z vprašanjem, ali lahko osebam, s katerimi poslovno komunicirajo v zvezi z nakupom njihovih izdelkov oz. storitev na elektronske naslove pri njihovih strankah, ki so podjetja (torej vezano na komunikacijo in opravljanje storitev B2B) pošiljajo določene marketinške vsebine in ali za to potrebujejo posebno privolitev posameznika. Pod kakšnimi pogoji je neposredno trženje v razmerju B2B dovoljeno brez privolitve posameznika?

Vrhovno sodišče je v predmetni zadevi odločilo o reviziji glede vprašanja, ali do vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo dogovor solastnikov nepremičnine glede načina uporabe, vzdrževanja in porazdelitve obratovalnih in vzdrževalnih stroškov ne učinkuje.

V pravdnih postopkih lahko stranke dejanja opravljajo same ali pa po pooblaščencu. V primeru, da se stranke odločijo, da bodo zadevo predale pooblaščencu, ali, ko jim to nalaga zakon, morajo sodišču priložiti pisno pooblastilo.

Košarkarsko arbitražno razsodišče (BAT) je pristojno odločati v sporih (zlasti) med košarkarji (»igralec«) in košarkarskimi klubi (»klub«), vendar zgolj v primeru, če se stranke v pogodbi pisno tako dogovorijo (t.i. arbitražna klavzula). Posebnost BAT-a pa je tudi, da se spori praviloma rešujejo ob uporabi oziroma na podlagi načela pravičnosti in poštenja (ang. »ex aequo et bono«), razen če se stranke v pogodbi ne dogovorijo drugače (npr. izrecna uporaba prava Slovenije).

Eden ključnih gradbenih odpadkov, ki zlasti pri novogradnjah običajno lahko količinsko prednjači, je zemeljski izkop. Sistem ravnanja z odpadki generalno stremi k temu, da so poti odpadkov oziroma tokovi odpadkov evidentirani. Zato je pomembno kako je ravnanje z zemeljskim izkopom kot eni izmed oblik gradbenih odpadkov v primeru oddaje pooblaščenemu subjektu povezano z uporabo evidenčnih listov.

Vrhovno sodišče je v primeru z opr. št. I Up 88/2020 z dne 5. 8. 2020 odločalo o vprašanju dostopa do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe.

Vrhovno sodišče RS in Višje sodišče v Ljubljani sta v svojih odločitvah pritrdila stališču Informacijskega pooblaščenca (IP), da lahko tudi po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) ta še vedno sankcionira kršitve varstva osebnih podatkov, ki so v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) opredeljene kot prekrški.

V upravnih postopkih je mogoče, da je z odločbo prvostopenjskega organa izrečen ukrep, ki nastopi takoj z vročitvijo te odločbe. V takšnih primerih posameznik ne mora vložiti začasne odredbe. Posameznikom pa lahko s takšno še nepravnomočno odločbo začnejo nastajati določene neugodne posledica. Z zakonom je v takšnih situacijah predvidena začasna odločba.

V zadevi T-93/18 International Skating Union proti Komisiji je Splošno sodišče Evropske Unije obravnavalo tožbo Mednarodne drsalne zveze zoper Evropsko Komisijo.

Evropska komisija je 4. junija 2021 sprejela nove standardne pogodbene klavzule, ki so začele veljati 27. junija 2021. Vse pogodbe morajo biti prilagojene novim standardnim pogodbenim klavzulam do 27. decembra 2022.

Sprejetje novele SZ-1E ni prineslo sprememb zgolj v zvezi z določbami Stanovanjskega zakona, temveč je poseglo tudi na nekatera področja, ki so bila predhodno predmet urejanja s strani nekaterih drugih predpisov. Ena izmed žrtev je bil tudi Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Katere so bistvene novosti za poslovne najeme?

Posameznik lahko s svojim ustvarjanjem naredi določeno delo, na katerem mu pripada avtorska pravica. Avtorsko pravico posameznik pridobi že s tem, ko delo ustvari in za pridobitev te pravice ni potrebna nobena posebna prijava ali registracija. Velikokrat pa se pojavi težava, če kdo drug neupravičeno poseže v avtorsko delo, saj lahko takšen poseg predstavlja kršitev avtorske pravice.

Eden od potez za pridobivanje prepoznavnosti na družbenih omrežjih se v zadnjem času pojavljajo tudi nagradne igre, ki so vse bolj razširjene. Ob pregledu slednjih pa se velikokrat opazi, da je področje varovanja osebnih podatkov s strani organizatorjev nagradne igre v povezavi z nagradnimi igrami neustrezno.

Med potencialnimi načini omejevanja konkurence so v zadnjem času precej aktualni primeri, ko originarna podjetja, ki imajo svoje produkte zavarovane s patenti (praviloma farmacevtska podjetja), sklenejo sporazum s podjetji, ki bi želela na trg vstopiti z generičnimi proizvodi in katerih namen je, da generiki v zameno za plačilo še nekaj časa ne bodo vstopili na trg ali izpodbijali veljavnosti patenta. Za tovrstne dogovore se uporabljajo izrazi kot so npr. patentne poravnave s prenosom vrednosti ali sporazumi s klavzulami »pay for delay«.

Vlada je 8. aprila 2021 sprejela Uredbo o embalaži in odpadni embalaži. Z uredbo se za proizvajalce ukinja količinski prag 15 ton dane embalaže letno na trg v Sloveniji za nastanek obveznosti plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo, spreminja se tudi način poročanja o odpadni embalaži. Katere pa so še druge spremembe, ki jih prinaša Uredba?

Žvižgač je po definiciji SSKJ član določene organizacije, navadno zaposleni ali nekdanji zaposleni, ki razkrije nezakonito ravnanje drugih članov.

Dne 27. januarja 2021 je bila sprejeta novela ZGD-1K (Uradni list RS, št. 18/21 z dne 9. 2. 2021).

Glavna motivacija za njeno pripravo je bila uskladitev slovenskega pravnega reda z zakonodajo EU (upoštevajoč Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev (v nadaljevanju: Direktiva) in Uredbo Komisije (EU) 2018/1212 (v nadaljevanju: Izvedbena uredba)). Novela pa je z namenom odprave pomanjkljivosti in nedoslednosti veljavnega ZGD-1 prinesla tudi nekatere druge spremembe.

Spremembe, ki se nanašajo na uskladitev domačega pravnega reda z določbami EU, so bile obravnavane v blogu, ki je dostopen na naslednji povezavi (…), v nadaljevanju pa bodo predstavljene preostale pomembnejše spremembe.

Dne 27. januarja 2021 je bila sprejeta novela ZGD-1K (Uradni list RS, št. 18/21 z dne 9. 2. 2021).

Glavna motivacija za njeno pripravo je bila uskladitev slovenskega pravnega reda z zakonodajo EU (upoštevajoč Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev (v nadaljevanju: Direktiva) in Uredbo Komisije (EU) 2018/1212 (v nadaljevanju: Izvedbena uredba)). Novela pa z namenom odprave pomanjkljivosti in nedoslednosti veljavnega ZGD-1 predvideva tudi nekatere druge spremembe.

Pomembnejše spremembe, ki se nanašajo na uskladitev slovenskega pravnega sistema z sistemom EU, bodo predstavljene v nadaljevanju, o preostalih spremembah pa pišemo v posebnem blogu, ki je dostopen na naslednji povezavi (….).

Električni skiroji predstavljajo novo, vedno bolj priljubljeno obliko mikromobilnosti, predvsem v mestnih središčih, kjer primanjkuje parkirnih mest; so ugodnejša in hitrejša alternativa javnemu prevozu ter lastniškim osebnim vozilom. So cenovno razmeroma dostopni in enostavni za upravljanje, a na drugi strani tudi nevarni za uporabo in nastanek poškodb, predvsem zaradi nestabilnosti, neslišnosti, doseganja visokih hitrosti (tudi 50km/h in več) ter pomanjkljive opreme (luči, smerokazi, odsevna telesa, itd.).

Načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP določa, da je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo preden se izda odločba. Če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom, organ pa svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Kako pa v upravnem postopku pravico do izjave izvršujejo stranski udeleženci?

Kot smo že pisali v blogu, ki je dostopen tukaj, slovenska zakonodaja ob zasledovanju ciljev Aarhuške konvencije predvideva pogoje in načine, na katerega lahko nekateri subjekti vstopijo v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ter tako lažje zavarujejo svoje pravice in interese. Kaj pa če bi določena oseba morala sodelovati v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, pa ji ta možnost ni bila dana? V takem primeru lahko pride v poštev obnova postopka.

V postopkih izdaje okoljevarstvenega soglasja niso zgolj nosilci nameravanega posega v okolje tisti, na položaj katerih bo končna odločitev upravnega organa vplivala. Skladno z 72. členom Ustave Republike Slovenije ima namreč vsak pravico do zdravega življenjskega okolja, iz česar izhaja, da lahko določen poseg v okolje poseže v pravice širšega kroga subjektov. Zakonodaja pod vplivom Aarhuške konvencije predvideva pogoje in načine, na katere lahko subjekti, na pravne interese katerih bo določen poseg vplival, vstopijo v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ter tako omogoča, da ti zavarujejo svoje pravice in pravne interese.

Zaradi novih poslovnih modelov in novih akterjev na trgu se mora zakonodaja na področju urejanja avtorskih in sorodnih pravic ustrezno prilagoditi na prihajajoče razmere na digitalnem trgu. Predvsem je potrebno, da se z zakonodajo ne bi zaviral tehnološki razvoj in da se zagotovi pravna varnost na v povezavi z avtorskimi in sorodnimi pravicami na enotnem digitalnem trgu.

Na to vprašanje je pred kratkim dne 22. 10. 2020 odgovorilo Sodišče EU v združenih zadevah C‑720/18 in C‑721/18 Ferrari SpA v DU. Natančneje je sodišče odločalo o vprašanju, ali preprodaja vozil Ferrari in njihovih nadomestnih delov pomeni resnično in dejansko uporabo (»genuine use«) blagovne znamke Testarossa v skladu s prvim odstavkom 12. člena Direktive 2008/95/ES[1] (nekdanja direktiva o znamki; danes 19. člen Direktive 2015/2436[2]; 52.b člen slovenskega ZIL-1[3])? Ali se v skladu z isto določbo znamko resnično in dejansko uporablja, ko imetnik znamke ponuja storitve, ki ne uporabljajo blagovne znamke, ampak so namenjene že prodanemu blagu?

Pojem »zaposlitve« ni izrecno opredeljen v temeljnem delovnopravnem predpisu, tj. Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19; v nadaljevanju: »ZDR-1«), vendar pa ga lahko po naši oceni iz določb ZDR-1 vseeno izluščimo.

Vlada RS je dne 18.11.2020 ponovno razglasila epidemijo z veljavnostjo 30 dni, ki je bila dne 18.12.2020 podaljšana še za 30 dni. Dne 25.11.2020 je Državni zbor potrdil sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (»ZIUOPDVE« ali »PKP6«), ki je stopil v veljavo 27.11.2020. PKP6 med drugim posega tudi na področje poslovanja gospodarskih družb v RS, in sicer z začasno spremembo ZGD-1 s katero se omogoča drugačna – elektronska ali virtualna izvedba skupščin gospodarskih družb, kljub temu, da statut ali poslovnik družbe opredeljuje zgolj skupščino s fizično prisotnostjo delničarjev. Začasne spremembe ZGD-1 veljajo le za skupščine, sklicane v času razglašene epidemije, pod določenimi pogoji pa tudi za skupščine, ki so bile sklicane pred uveljavitvijo PKP6, torej pred 27.11.2020.

Sodba sodišča z dne 24. novembra 2020 - C‑59/19 - Wikingerhof GmbH Co. KG proti Booking.com BV

Med družbo Wikingerhof GmbH & Co. KG, ki upravlja hotel v Nemčiji in družbo Booking.com BV iz Nizozemske, ki upravlja platformo za rezervacijo nastanitev, je bilo na nemškem sodišču vložena tožba glede nekaterih praks Booking.com, ki naj bi pomenile zlorabo prevladujočega položaja. Družbi sta v pogodbi, ki sta jo sklenili, določili krajevno pristojnost sodišča. Sodišče EU je odločalo, ali se tako dogovorjena pristojnost upošteva, če gre za spor o stvari, ki se nanaša tudi na zlorabo prevladujočega položaja.

V posledici zadnje finančne krize so se v praksi dodobra uveljavile transakcije z zapadlimi terjatvami. Večje paketne prodaje terjatev so prevladovale v bančnem sektorju, za zasebni sektor so značilnejše prodaje posameznih terjatev.

S prodajo terjatev se imetniki zapadlih terjatev razbremenijo čakanja na dolžnikovo izpolnitev, tveganj, ki so povezana s praviloma dolgotrajnimi in le deloma uspešnimi sodnimi postopki izterjave dolga ali izboljšajo likvidnostna sredstva, kupci terjatev pa pridobijo možnost po prestrukturiranju terjatev v lastniške deleže dolžnika ali boljše pogajalsko izhodišče pri poslovnem sodelovanju z dolžnikom.

Občinski svet odloča na svojih sejah, ki jih skliče župan najmanj štirikrat letno, skladno s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta. Kot določa Zakon o lokalni samoupravi, pa se lahko v primeru naravne ali druge hujše nesreče, epidemije ali v drugih izrednih okoliščinah, skliče seja na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki pa se zvočno in slikovno snema.

Komisorični dogovor ali drugače lex commissoria je pravni institut, skladno s katerim so nična pogodbena določila (če zakon ne določa drugače), s katerimi bi se stranki dogovorili, da zastavljena stvar preide v last zastavnega upnika, v primeru, da terjatev ob zapadlosti ni plačana, ali pa v primeru, ko je višina plačila vnaprej določena. Enak rezultat imajo tudi drugi dogovori, ki imajo enak ekonomski rezultat.

Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP ), ki je veljal do 22. 10. 2015, je omogočal vpis v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: centralni register) določenih pravic tretjih na NVP: zastavna pravica, užitek, odkupna pravica in predkupna pravica. Novi ZNVP-1 pa je omejil pravice, ki se lahko vpišejo v centralni register.

Ena izmed temeljnih značilnosti poslovnih deležev, ki jih družbeniki v d.o.o. pridobijo na podlagi osnovnih vložkov, je njihova enotnost in nedeljivost. Ne glede na to, pa ZGD-1 v določenih, izjemnih okoliščinah, dovoljuje tudi njihovo delitev. En izmed razlogov, iz katerih je delitev poslovnega deleža dopustna, je tudi odsvojitev.

ZAČASNI UKREPI ZA SAMOZAPOSLENE IN MIKRO PODJETJA PO PKP 5

Z 88. členom Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (v nadaljevanju: ZZUOOP; Uradni list RS, št. 152/20) je predvidena tudi izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, delno povrnjeni izgubljeni dohodek za samozaposlene in družbenike za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti in opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, izvedba ukrepa zagotovitve zaščitnih mask ter trajanje ukrepov.

KAKŠNE NOVOSTI NA PODROČJU DELOVNOPRAVNIH RAZMERJIH PREDVIDEVA PETI PAKET PROTIKORONA UKREPOV? 2. del - ZDRAVSTVENI DELAVCI IN DELAVCI V SOCIALNO VARSTVENIH STORITVAH

 Z Zakonom o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (v nadaljevanju: ZZUOOP) je zakonodajalec predvidel nekatere ukrepe na področju delovnopravne zakonodaje, ki so predstavljeni v našem blogu »KAKŠNE NOVOSTI NA PODROČJU DELOVNOPRAVNIH RAZMERJIH PREDVIDEVA PETI PAKET PROTIKORONA UKREPOV? 1. del«. Prav tako pa so bili urejeni tudi nekateri delovnopravni vidiki za zdravstvene delavce in delavce v socialnovarstvenih storitvah.

KAKŠNE NOVOSTI NA PODROČJU DELOVNOPRAVNIH RAZMERJIH PREDVIDEVA PETI PAKET PROTIKORONA UKREPOV? 1. del

Dne 24. 10. 2020 je v veljavo stopil Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (v nadaljevanju: ZZUOOP). Z njim je zakonodajalec podaljšal nekatere že uveljavljene ukrepe za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter uvedel nekatere nove ukrepe, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

Podatki o telesni temperaturi posameznika spadajo pod podatke v zvezi z zdravjem posameznika, pri čemer je njihova obdelava prepovedana, v kolikor ni podana kakšna od izjem, ki obdelavo takšnih podatkov dopušča. Postavlja se vprašanje, ali se lahko merjenje telesne temperature lahko izvaja in kako je s samo obdelavo takšnih podatkov.

Prenos podatkov med EU in ZDA je temeljil na odločbi Evropske komisije, ki je urejala t. i. zasebnostni ščit, na podlagi katerega so se lahko prenašali osebni podatki med EU in ZDA. Z odločitvijo v zadevi C‑311/18 Data Protection Commissioner proti Facebook Ireland Ltd, Maximillian Schrems, je ta odločba bila razveljavljena, kar pomeni, da se osebni podatki na podlagi te ne morejo več prenašati.

Zapustnik o svojem premoženju načeloma odloča svobodno. Vendar pa je svoboda razpolaganja omejena z institutom dednega prava, in sicer gre za tako imenovani nujni delež. V kolikor zapustnik svoje premoženje podari pred smrtjo ali pa ga z oporoko nameni drugemu dediču, imajo tisti, ki so nujni dediči, kljub temu pravico do dedovanja nujnega deleža po zapustniku.

Skladno z Zakonom o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-1) se skrbi za varstvo okolja pred obremenjevanjem, prav tako pa se med drugimi skrbi tudi za ukrepe varstva okolja. Ker ima torej okolje poseben status, ki se varuje z zakonom, je potrebno, da se pred posegi, ki bi lahko pomembno vplival na okolje oceni, kako bi ta poseg vplival na okolje. To presojo izvede pristojna agencija, ki je organ v sestavi ministrstva, ki v posebnem upravnem postopku ugotovi, ali so za okolje posledice posega sprejemljive, v tem primeru se izda potrebno okoljevarstveno soglasje, ali ne, pri čemer se zavrne izdaja okoljevarstvenega soglasja.

V tem članku bomo za vas odgovorili na vprašanje, ali je v skladu z določili ZFPPIPP v primeru insolventnosti družbe zunaj sodnega postopka zaradi insolventnosti možno zgolj povečanje osnovnega kapitala z denarnimi vložki, ali je možna tudi kombinacija stvarnih in denarnih vložkov.

In relation to foreign direct investments, the Regulation (EU) 2019/452 of the European Parliament and of the Council establishing a framework for the screening of foreign direct investments into the Union (hereinafter: “the FDI Screening Regulation”) has already been in force since the 10 April 2019 but will be applied from the 11 October 2020. The FDI Screening Regulation establishes a framework for the screening by Member States of foreign direct investments into the Union on the grounds of security or public order and for a mechanism for cooperation between Member States, and between Member States and the Commission, with regard to foreign direct investments likely to affect security or public order. It includes the possibility for the Commission to issue opinions on such investments. Furthermore, nothing in the FDI Screening Regulation will limit the right of each Member State to decide whether or not to screen a particular foreign direct investment within the framework of this regulation.

»Plain view« institut je v slovensko zakonodajo prišel iz anglosaškega tipa kazenskega postopka ter omogoča, da policisti pri hišni, osebni preiskavi ali preiskavi elektronskih naprav zasežejo predmete, ki niso v neposredni povezavi s kaznivim dejanjem, za katerega je bila izdana odredba za hišno ali osebno preiskavo ali preiskavo elektronske naprave. V ZKP navedeno izjemo od pravila urejata 217. člen in dvanajsti odstavek 219.a člena. Slednji se nanaša na področje preiskave elektronskih naprav.

Določba 75. člena ZDR-1 se nahaja znotraj II. poglavja ZDR-1, ki govori o pogodbi o zaposlitvi, nanaša pa se na institut spremembe delodajalca. V prvem odstavku 75. člena ZDR-1 je opredeljen pojem spremembe delodajalca oziroma vezano na to posebno varstvo delavcev. V primeru, ko podjetje ali del podjetja s pravnim prenosom (na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe) ali zaradi združitve ali delitve delodajalca prenosnika preide od delodajalca prenosnika k delodajalcu prevzemniku (npr. k holdingu), to za delavce, ki delajo v tem podjetju ali delu podjetja, pomeni spremembo delodajalca.

V Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ) je urejena zakupna oziroma najemna pogodba. Kot določa 587. člen OZ se z zakupno (najemno) pogodbo zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku (najemniku) izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno zakupnino (najemnino).

Stanovalec v večstanovanjski stavbi v Romuniji je proti združenju etažnih lastnikov vložil predlog, da se videonadzor v skupnih delih stavbe izklopi, saj je trdil, da nameščen videonadzorni sistem pomeni kršitev pravice do zasebnega življenja. Za nameščen videonadzorni sistem je združenje sicer priznalo, da je nezakonit, vendar je pri tem poudarilo, da je nameščen zaradi vandalizma, ki se je v skupnih delih stavbe večkrat dogajal. Poudarili so tudi, da vandalizma niso mogli preprečiti s prej nameščenimi posebnimi sistemi za vstop v stavbo.

Varovanje osebnih podatkov je ena od človekovih pravic, prav tako to v zadnjem času predstavlja eno izmed aktualnejših tem, saj se z osebnimi podatki srečujemo na vseh področjih. Večkrat se pojavlja vprašanje, kako se lahko ti zakonito obdelujejo.

Državni zbor je na seji dne 28.04.2020 sprejel nov interventni Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE), ki je začel veljati in se uporabljati od dne 01.05.2020. S tem zakonom, ki določa finančni instrument poroštva Republike Slovenije za najem bančnih kreditov, se po mnenju Vlade zagotavlja potrebna likvidnost slovenskemu gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 in s tem preprečuje hujša gospodarska škoda, ki bi lahko nastala. Za zagotavljanjem nujne likvidnosti slovenskemu gospodarstvu se hkrati zagotavlja zadostna srednjeročna likvidnosti v bančnem sistemu in optimizacija izrabe sicer že v veliki meri uporabljenega fiskalnega prostora proračuna Republike Slovenije.

Podaljšanje rokov glede obveznosti poročanja

Zakon v 99. členu vzpostavlja naknadni nadzor upravičenosti do pomoči, prejete na podlagi poenostavljenih postopkov in tudi predhodnih ocen posledic zaradi epidemije virusa COVID-19.

Vlada Republike Slovenije je zaradi epidemije virusa COVID-19 začasno prepovedala izvajanje nekaterih storitev, med katerimi so tudi javne storitve.

Novi protikorona mega zakon za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo za čas od uveljavitve zakona do 31. 5. 2020 med ukrepi za izboljšanje socialnega položaja ljudi, še posebej tistih z nizkimi pokojninami, ki so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljeni nevarnosti epidemije, določa prejem določenih prejemkov, na primer nadomestila za brezposelnost, ki ga avtomatično prejme delavec, ki v času epidemije izgubi službo ali solidarnostni dodatek za upokojence.

Izključitev uporabe določb o mejnih vrednostih po ZJN-3 oziroma sprememba mejnih vrednosti za javna naročila

ZIUZEOP v 87. členu določenim kategorijam zavezancev omogoča začasno prilagojen način izvedbe pregleda stranke po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16 in 81/19, v nadaljnjem besedilu: ZPPDFT-1)

Zakona uvaja oprostitev plačila vodnega povračila in plačila za vodno pravico za imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, in za dejavnost bazenskih kopališč.

Zakon nosilcem ali članom kmetijskih gospodarstev, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje, kar pomeni, da jim ta dejavnost predstavlja glavni poklic, in ki so zboleli zaradi virusa COVID-19, omogoča finančno pomoč zaradi nezmožnosti za delo.

Ali je lahko javni uslužbenec premeščen na drugo delovno mesto in kakšne ima pravice?

Javni uslužbenec je v času epidemije lahko premeščen na drugo delovno mesto, celo brez njegovega soglasja.

Protikorona mega zakon dopolnjuje interventni zakon o odlogu plačila obveznosti kreditojemalcev, tako da dodatno definira značilnost odloga plačila v prvem odstavku 5. člena (ZIUOPOK).

Plačilni rok za neposredne in posredne uporabnike proračuna za plačila zasebnim subjektom.

Obroka predhodne akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti in obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju po uveljavitvi tega zakona do 31. maja 2020, se ne plača.

Novi protikorona mega zakon je posegel tudi na to področje ter določil zamik rokov na področju množičnega vrednotenja nepremičnin, kar pomeni, da se bodo novo določene posplošene vrednosti nepremičnin začele javno izkazovati šele 1. 1. 2021. Posplošene vrednosti množičnega vrednotenja nepremičnin bi morale sicer začeti veljati že 1. 4. 2020.

Kdo je upravičen do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence in v kakšni višini?

Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka so vsi upokojenci, ki imajo stalno šrebivališče v Republiki Sloveniji in imajo pokojnino 700,00 EUR ali manj.

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) ali t.i. »protikorona mega zakon«, ki ga je Državni zbor sprejel dne 2. 4. 2020, veljati pa je začel dne 11. 4. 2020, je s svojimi ukrepi posegel tudi na področje javnega naročanja. V nadaljevanju vam predstavljamo ključne zadeve.

Državni zbor je dne 2. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) ali t.i. »protikorona mega zakon«. Zakon na dan priprave te objave še ni objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in še ne velja. Se pa njegova objava pričakuje v prihodnjih dneh. Zakon bo pričel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon ureja začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi, drugimi javnopravnimi zadevami in zadevami na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Uresničevanje pravic je zaradi omejitev delovanja sodnih in upravnih organov otežena, mnogokatera pravica je vezana tudi na roke, znotraj katerih mora posameznik začeti s postopki, sodišča in upravni prgani pa sprejeti odločitve. Zakon tako ureja zlasti tek rokov, nujne zadeve, vročanje in delovanje organov.

Epidemija SARS–CoV–2 (COVID–19) je in bo prizadela celotno gospodarstvo, zaradi česar je bilo za blaženje njenih posledic potrebno sprejeti določene ukrepe na javnofinančnem področju. V ta namen je Državni zbor sprejel Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, s katerim je začasno uredil:

• postopke za pobiranje davkov, ki zagotavljajo zavezankam ali zavezancem lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti;
• ukrepe na področju izvrševanja proračuna ter rokov za predložitev premoženjskih bilanc, zaključnih računov in letnih poročil.

Če ste se zaradi negativnih posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije znašli v finančnih težavah, lahko na podlagi tega zakona zaprosite za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe.

V času epidemije SARS–CoV–2 (COVID–19) je državni zbor sprejel več zakonov, ki bi omilili negativne posledice, ki so nastale zaradi epidemije. Eden izmed zakonov je tudi Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), ki predvsem zasleduje namen ohranjanja delovnih mest zaradi posledic, ki jih je prinesla epidemija nalezljive bolezni SARS–CoV–2.

Kazenska odgovornost se uveljavi zoper pravno osebo za kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil v imenu, na račun ali v korist pravne osebe in je v zakonu, ki ureja odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja navedeno, da je pravna oseba zanj odgovorna. Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je načeloma urejena v 42. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1). Podrobnejšo ureditev odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja pa KZ-1 prepušča Zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD). Slednji določa pogoje za kazensko odgovornost pravnih oseb, kazni, opozorilne sankcije oziroma varnostne ukrepe ter pravne posledice obsodbe za pravne osebe.

Družbe Sky so zoper družbe Skykick v Združenem kraljestvu vložile tožbo zaradi kršitve znamk na podlagi štirih figurativnih in besednih znamk Skupnosti ter ene nacionalne besedne znamke, ki so bile registrirane za širok razpon razredov storitev in blaga. Družba Sky se za namene svoje tožbe zaradi kršitve opira na registracijo svojih znamk za proizvode iz razreda 9 v smislu nicejske klasifikacije, in sicer za računalniško programsko opremo, računalniško programsko opremo, ki se dobavlja z interneta, telekomunikacijsko programsko opremo in naprave, ki omogočajo povezavo s podatkovnimi bazami in internetom, shranjevanje podatkov in storitve iz razreda 38 v smislu te klasifikacije, in sicer telekomunikacijske storitve, storitve elektronske pošte, storitve internetnega portala ter informacijske storitve, ki omogočajo ogled in pridobivanje informacij, sporočil, besedil, zvokov, slik in podatkov prek računalnika ali informacijske mreže.

V okviru transportnega prava je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi VSRS Sodba III Ips 36/2019 z dne 24.09.2019 razlagalo sporno zakonsko besedilo petega odstavka 110.a člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2), ki določa solidarno odgovornost naročnika in pošiljatelja ali prejemnika, ki ni hkrati naročnik prevoza, za plačilo voznine prevozniku. Zakonodajalec je namreč s to določbo poskušal preprečiti posledice veriženja pogodb, ko sklenitelj prevozne pogodbe nastopa za račun pošiljatelja na podlagi njunega mandatnega razmerja. Vzpostavitev solidarne odgovornosti je utemeljena na povečevanju negotovega položaja prevoznika zaradi verige mandatnih razmerij. V skladu z namenom zakonodajalca je treba omenjeno določbo razlagati tako, da se učinka solidarne odgovornosti ne širi tudi na udeležence drugih pogodbenih razmerij, ki niso bila na navedeni način vzročno povezana s sklenjeno prevozno pogodbo.

V današnjem globalnem svetu, kjer je povezovanje s tujino skoraj neizogibno, je mednarodni element v pravnih razmerjih vsakdanjik posameznikov. Pri tem pa lahko fizična oseba vstopi v pravno razmerje s pravno osebo, ki opravlja svojo pridobitno dejavnost na trgu. Posebni položaj predvideva že naš Zakon o pravdnem postopku, vendar se uporablja samo v primerih, kjer imata tožnik in toženec stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Vprašanje pa se pojavi, kam vložiti tožbo, v kolikor je ena stranka v položaju potrošnika s stalnim prebivališčem v državi članici Evropske unije in je v pravnem razmerju prisoten pravno relevanten čezmejni element? Katero je merodajno pravo v potrošniških sporih? Vse posebnosti potrošniškega spora s čezmejnim elementom bodo predstavljene v nadaljevanju te blog objave.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je upoštevaje Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (ki je sicer že prenehala veljati) strošek transporta nagrobnih sveč strošek nosilca skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami ali izvajalca javne službe. Oprlo se je predvsem na peti odstavek 9. člena stare Uredbe, ki pa je po vsebini identičen petem odstavku 6. člena sedaj veljavne Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah . Glede na navedeno je tako sodna praksa VSRS Sodba III Ips 39/2019 z dne 22. 10. 2019 relevantna tudi za vse novejše primere, torej za tiste, za katere se upošteva novejša Uredba, ki je pričela veljati dne 04.05.2019.

Odvetniška družba Neffat je, v okviru postopka revizije, predmetno vprašanje zastavila Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije. Slednje je povsem sledilo našim argumentom in nedavno odločilo v prid naše stranke ter v Sodbi in sklepu II Ips 14/2019 z dne 07.11.2019 odgovorilo na pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vse do tega trenutka še ni obstajala.

Stopnice med večstanovanjskimi bloki, ki so dotrajane in na več mestih odkrušene ter zavoljo sneženja in nizkih temperatur zasnežene, poledenele in spolzke, lahko predstavljajo nevšečnost za marsikoga. Ob vsakdanjem hitenju se lahko posamezniku razmeroma hitro pripeti škodni dogodek, pri katerem se na takšnih stopnicah poškoduje. Pa je res utemeljeno, da odškodnino za primer takšnega škodnega dogodka oškodovanec zahteva od posamezne občine, kot lastnika zemljišča, in sicer na podlagi argumenta, da stopnice predstavljajo nevarno stvar in zato občina odgovarja že na podlagi objektivne odgovornosti? O tem je nedavno presodilo Vrhovno sodišče v eni od svojih pomembnejših sodb dne 24. 10. 2019 (VSRS Sodba II Ips 251/2018).

Nosilec nameravanega posega iz 51. člena ZVO-1 mora ministrstvo (ARSO) za izdajo okoljevarstvenega soglasja zaprositi z vlogo in priložiti projekt ter poročilo o vplivih na okolje. V postopku presoje vplivov na okolje, katerega končni rezultat je lahko izdaja okoljevarstvenega soglasja (OVS), lahko pride tudi do položaja, da se zahtevek za izdajo OVS zavrne. Interes stranke (nosilca nameravanega posega v okolje) bi lahko bil, da se zahteva umakne, ne da bi prišlo do vsebinske odločitve o njeni vlogi. Vprašanje je, kdaj najpozneje stranka lahko še umakne vlogo za izdajo OVS in kakšne posledice takšen umik ima.

Neobičajno nizka ponudba je kot eden izmed elementov (ne)dopustnosti ponudbe definirana v 86. členu ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik v primeru, če meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove zahteve ponudba neobičajno nizka glede na cene na trgu ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, preveriti, ali je neobičajno nizka in od ponudnika zahtevati, da pojasni ceno ali stroške v ponudbi. V tokratnem blog prispevku predstavljamo obveznosti naročnika, ko se v postopku javnega naročila sreča s ponudbo ponudnika, ki vsebuje neobičajno nizko ceno.

Zavod ima v pravnem prometu pravno subjektiviteto, ki je lahko pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ustanovljena za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Posebnost pri zavodu je predvsem v tem, da ni predvidenega ustanovnega kapitala. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da omejitev v zvezi z opravljanjem nepridobitne dejavnosti ni absolutna, saj lahko na podlagi drugega odstavka 18. člena opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.

Kot znamka se lahko registrira kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati. Pri tem ZIL-1 našteva besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov.

V praksi skoraj vedno, ko se v sodnem postopku odloča o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini, tožnik oz. predlagatelj skladno s tem, zoper sporno nepremičnino predlaga tudi zaznambo spora v zemljiški knjigi. Na nepremičnino v lasti toženca oz. nasprotnega udeleženca to seveda vpliva negativno, saj ima zaznamba spora funkcijo vzdrževanja varnega pravnega prometa, s tem pa neposredno odvrača npr. potencialne kupce od nakupa na takšen način obremenjene nepremičnine. Sodni postopek se lahko konča za tožnika oz. predlagatelja tudi negativno, vendar kako lahko potem toženec oz. nasprotna stranka doseže izbris takšne zaznambe?

Vprašanje glede dopustnih sprememb ter odstopanj od gradbenega dovoljenja med gradnjo v prejšnjem Zakonu o graditvi objektov – ZGO-1 ni bilo ustrezno rešeno. Ker ZGO-1 ni dovolj jasno uredil, katera odstopanja od gradbenega dovoljenja so možna oziroma v katerih primerih je potrebno gradbeno dovoljenje spremeniti, prav tako niti ni bilo bistvene razlike med postopkom izdaje novega gradbenega dovoljenja in njegovo spremembo, je v praksi pogosto prihajalo do številnih težav, s katerimi so se srečevali pristojni organi in investitorji. Dopustnost manjših odstopanj od gradbenega dovoljenja ter spremembo gradbenega dovoljenja zaradi večjih odstopanj od gradbenega dovoljenja sedaj veljavni GZ ureja v 66. in 67. členu.

Izpodbojni zahtevek je potrebno uveljavljati s tožbo, kjer stečajni upravitelj zahteva, da se razveljavijo učinki pravnega dejanja izpodbojnih dejanj v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje. Vendar lahko pri vložitvi izpodbojne tožbe pride do škode stečajnim upnikom. Vprašanje pa se tukaj pojavi, po kateri pravni podlagi lahko oškodovanec terja povračilo škode, ki mu je nastala zaradi vložitve izpodbojne tožbe po določbah ZFPPIPP ter kakšen je njegov položaj v postopku ugotavljanja odškodninske odgovornosti.

Vsekakor je šport eden izmed aktivnostih, ki spremlja človekov vsakdan. Značilnost športa je, da ga pogosto spremljajo poškodbe in nezgode. V takšnih primerih se postavi vprašanje odškodninske odgovornosti, še posebej upoštevajoč dejstvo, da pri športu sodelujejo udeleženci v različnih vlogah. Ob poškodbi bo poklicni športnik zahteval povračilo škode na podlagi deliktne odškodninske odgovornosti. Za nas zanimivo je predvsem medsebojna odškodninska odgovornost športnikov v okviru športnega udejstvovanja. V zvezi z omejitvijo medsebojne odškodninske odgovornosti udeležencev razlikujemo dve skupini športov in sicer, paralelne športe, pri katerih načeloma ne bi prihajalo do telesnih kontaktov med udeleženci, ter športi z elementi boja, ki jih udeleženci izvajajo drug proti drugemu, pri katerih redoma oziroma celo neizogibno prihaja do telesnih stikov.

Ko govorimo »korporacijsko upravljanje« (corporate governance) govorimo o mehanizmu, kjer si vlagatelji zagotovijo nadzor nad tistimi, ki upravljajo z njihovimi finančnimi sredstvi. Ureja razmerja med upravljalci sredstev in delničarji (stakeholders) kot tistimi, ki so sredstva, finančna ali nefinančna, prispevali. S pomočjo mehanizmov se zmanjša nasprotje interesov med različnimi deležniki in znotraj posameznih skupin deležnikov podjetja. S samo koncentracijo lastništva v ospredje stopi zaščita malih delničarjev pred okoriščanjem s strani velikih. Korporacijsko pravo se dandanes vedno bolj ukvarja in rešuje probleme, ki nastajajo med delničarji samimi. Tako se je recimo v anglosaškem pravu razvila fiduciarna dolžnost večjih delničarjev nasproti malim delničarjem, ki omejujejo določene odločitve velikih delničarjev na škodo malih delničarjev.

Svoje premoženje lahko že v času življenja s pogodbo prenesete na potomca (ali drugo osebo) oziroma ga razdelite med potomci (ali drugimi osebami). V tokratnem blog prispevku vam predstavljamo pravne značilnosti pogodbe o preužitku in izročilne pogodbe ter razlike med njima.

Marsikatero podjetje se z namenom sledenja in določanja lokacij službenih vozil ter opravljenih poti ter s temi povezanimi časovnimi podatki odloči za uvedbo GPS sledenja. Pri tem mora pred uvedbo GPS sledenja upoštevati, da lociranje vozil in ljudi neizogibno pomeni obdelavo osebnih podatkov v podjetju zaposlenih delavcev. Kateri koraki so v takšnem primeru potrebni, da sta izvajanje GPS sledenja in obdelava osebnih podatkov zakonita?

Naročniki oziroma investitorji ter izvajalci so pri izvajanju del na gradbiščih dolžni zagotavljati varnost in zdravje delavcev pri izvajanju del. V blog prispevku tokrat predstavljamo nekatere temeljne obveznosti investitorjev oziroma naročnikov po Gradbenem zakonu in Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, s katerimi zagotavljajo varnost in zdravje delavcev pri delu na gradbiščih.

The General Data Protection Regulation (hereinafter: GDPR) is comprised of 99 Articles and 173 Recitals. With its entry into force, the issues of data processing became highly prominent. As many internet users are consumers, we would like to highlight the judgement of the Court of Justice of the European Union (hereinafter: CJEU or the Court of Justice) C–673/17 from 1st of October 2019. It explains the notion of “informed consent” and what kind of requirements are needed for it.

Velikokrat se zgodi, da v upravnem postopku izdan pravni akt, pri katerem so bile kršene določene pravice udeleženca v postopku. Ta lahko v takšnem postopku vloži eno izmed pravnih sredstev, ki so na voljo v upravnem postopku, s katerim se preveri zakonitost odločitve v konkretnem postopku. V primeru ugotovljene kršitve, pa se le-ta kasneje tudi odpravi.

Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) določa pravila o prodaji stanovanj in enostanovanjskih stavb z namenom zaščititi končne kupce pred tveganjem neizpolnitve obveznosti investitorja oziroma vmesnega kupca kot prodajalca po prodajni pogodbi. Za zaščito končnih kupcev pred tveganji, da investitor oziroma vmesni kupec zaradi stečaja, plačilne nesposobnosti ali drugih razlogov ne bo izpolnil vseh obveznosti do končnih kupcev oziroma ne bo sposoben končnim kupcem vrniti plačanih obrokov kupnine v primeru razveze prodajnih pogodb, ZVKSES kot eno izmed zavarovanj predvideva tudi bančno garancijo za vračilo kupnine.

Slovenian legislation has established the principle of »One stop shop« for foreigners, in which foreigners have possibility to start process of obtaining work and residence in one place.

Ste se znašli v dolgovih in vam grozi izvršba na stanovanje ali hišo v kateri živite? Berite dalje, če želite izvedeti, kako lahko zavarujete svoj dom in dolg iz izvršbe poplačate z drugimi sredstvi.

V zadnjih letih je zavarovanje odgovornosti poslovodstva in nadzornih organov (v nadaljevanju: D&O) postala temeljna sestavina poslovnega zavarovanja, pri čemer se približno 95 % podjetij s seznama Fortune 500 odloči za nakup zavarovalne police D&O. Pri vsakodnevnih tveganih poslovnih odločitvah, so člani poslovodstva ter nadzornih organov izpostavljeni morebitnim civilnopravnim tožbam (tj. odškodninska odgovornost v 263. členu ZGD–1 oziroma Business judgement rule), kazenski pregoni direktorjev (npr: zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. Členu KZ–1) ter preiskav nadzornih organov.

Pojem „dokument“, ki ga uporabi ZDIJZ za opredelitev oblike informacije, ki je dostopna kot informacija javnega značaja, je kot zakonski pojem predmet pravne razlage. Vprašanje, ali dokument kot informacija javnega značaja obstaja, je tako dejansko kot tudi pravno vprašanje. Če določena informacija ne obstaja v obliki dokumenta v smislu ZDIJZ, tudi ne more biti dostopna kot informacija javnega značaja, saj je organ ni dolžan na novo ustvariti. Prek pravne opredelitve pojma „dokumenta“ je zato določen tudi izhodiščni obseg informacij, ki so lahko ob izpolnjevanju ostalih zakonskih pogojev dostopne javnosti.

Distribucijska pogodba je ena od možnosti za uveljavitev blaga na trgu in se pogosto uporablja v razmerjih, kjer sta pogodbeni stranki iz različnih držav. Je ena izmed najbolj kompleksnih pogodb. Zakonodajno je redko urejena, zato na vprašanja, ki se odpirajo v praksi, odgovarja pravna teorija in sodna praksa. Tudi pri nas ni zakonsko urejena kot samostojen pogodbeni tip. V blog prispevku pa se posvetimo tudi pravicam in dolžnostim distributerja ob prenehanju distribucijske pogodbe.

Določena podjetja telefonska naročila, reklamacije in komunikacijo s svojimi strankami izvaja preko zunanjega klicnega centra. Ker želi preveriti, ali operaterji svoje delo opravljajo strokovno in kvalitetno, namerava uvesti snemanje telefonskih pogovorov, ki potekajo med kličočimi posamezniki in operaterji klicnega centra. Pri tem se postavi vprašanje, ali je snemanje pogovorov v klicnem centru sploh lahko namenjeno nadzoru kakovosti in primernosti komunikacije oseb v klicnem centru oziroma analizi in optimizaciji pogovora zunanjega klicnega centra.

Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Preprečitvi situaciji, da bi poslovodja začel delovati mimo volje družbenikov, daje zakon družbenikom gospodarske družbe pravico, da kadarkoli od poslovodje zahtevajo informacije o delovanju družbe. Njena funkcija je predvsem v tem, da omogoča kontrolo vodenja poslov gospodarske družbe, možnost pridobitve dodatnih pojasnil k računovodskim izkazom, varstvo manjšinskih družbenikov, utrjevanje načela enakega obravnavanja in končno tudi integracija ter utrjevanje zaupanja med družbeniki.

Dne 22. 08. 2019 je bil objavljen predlog novele Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Poglavitne rešitve je povečanje učinkovitosti pravnega varstva, neodvisnosti Državno revizijske komisije (v nadaljevanju: DKOM) in uvaja polno sodno varstvo zoper odločitve DKOM.

Sodišče Evropske Unije je 3. julija 2019 v zadevi C–242/18 obravnavalo pogodbeno dogovorjeno odškodnino v primeru predčasnega razdrtja pogodbe o lizingu. V pogodbi o lizingu je bilo določeno, da lahko lizingodajalec v primeru odpovedi pogodbe zaradi krivdne neizpolnitve od lizingojemalca zahteva, da plača odškodnino v višini vsote vseh neplačanih obrokov lizinga za celotno trajanje pogodbe.

Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Naj že v začetku opozorimo, da zamuda ne pomeni podaljševanje oz. ponovno odprtje rokov, pač pa gre za vzpostavitev fikcije, da rok še ni bil zamujen. Kot je razvidno že iz naslova tega članka, predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko utemelji le zamuda procesnega roka, ne pa tudi materialnega. Kar zadeva procesnih rokov, je to, ali govorimo o zakonskem ali sodnem roku pomembno le z vidika, ali je stranki mogoče očitati, da s predlogom za podaljšanje roka ni sama preprečila nastanka zamude, saj so podaljšljivi namreč le sodni, ne pa tudi zakonski roki.

Vodenje postopka in odločanje po Zakonu o splošnem upravnem postopku – ZUP je obvezno za upravne in druge državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi posameznikov, pravnih oseb in drugih strank (prvi odstavek 1. člena ZUP).

V prejšnji blog objavi smo debatirali o uveljavljanju in varstvu svojih pravic kot manjšinski delničar. Tukaj izpostavljamo najpomembnejše pravice manjšinskih delničarjev.

Sklepe za poslovanje družbe sprejmejo delničarji, ki predstavljajo določen delež v gospodarski družbi. To pomeni, da so manjšinski delničarji tisti delničarji, ki nimajo zadostnega vpliva na oblikovanje družbe in upravljanje njenih zadev. Posledično zaradi premajhnega vpliva in moči, da bi ubranili svoje interese, jim pri varstvu njihovih pravic pomaga zakonodaja in uveljavljanje določenih pravic v sodnem postopku.

Upravljavec naprave ali obrata, ki razpolaga z okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD), mora skrbeti za to, da obratovanje naprave oz. obrata poteka v skladu s tem dovoljenjem. Kaj se zgodi, če upravljavec okoljevarstveno dovoljenje krši? Kakšne pristojnosti ima inšpektor? Ali lahko pride do odvzema okoljevarstvenega dovoljenja in pod kakšnimi pogoji?

Vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek, ki je bil začet pred začetkom stečajnega postopka, je odvisen od stanja izvršilnega postopka ob začetku stečajnega postopka. Stanje izvršilnega postopka je odvisno od procesnih dejanj, ki so bila opravljena do začetka stečajnega postopka.

V postopkih javnega naročanja je za vlagatelja zahtevka za revizijo zelo pomembno, da pozna določbo 28. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN. Slednja namreč ureja odločanje naročnika o zahtevku za revizijo in roke za sprejem odločitve.

V upravnem postopku sme stranka vse do izdaje odločbe dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve, razen v primeru, ko je izvedena ustna obravnava. Če dopolnjuje in pojasnjuje svoje navedbe po opravljeni ustni obravnavi, mora v skladu z 2. odstavkom 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) opravičiti, zakaj tega ni storila najkasneje na obravnavi. To pa pomeni, da lahko stranka (ali stranski udeleženec) vse do izdaje odločbe dopolnjuje svoje navedbe in organu posreduje nova dokazila, v kolikor so izpolnjeni zgoraj omenjeni pogoji.

Delovno razmerje je glede na določilo 1. odstavka 4. člena ZDR-1 razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Če je delodajalec pravna oseba, na primer družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), skladno s 1. odstavkom 20. člena ZDR-1 nastopa v imenu delodajalca njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi.

Za obligacijska razmerja, ki so po naravi trajajoča, ni nujno, da je njihov čas trajanja določen že ob njihovem nastanku. Gre torej za razmerja za nedoločen čas, ki pa seveda niso neskončna. Kako torej pravilno odpovemo takšno razmerje? Je dovolj ustna notifikacija, ali je odpoved potrebno podati pisno?

Decembra 2017 je Sodišče EU (SEU ali Sodišče) izdalo težko pričakovano sodbo v primeru Coty (C-230/16), ki skupaj z izčrpnim sklepnim predlogom generalnega pravobranilca Wahla pojasnjuje nekatere dovoljene omejitve z vidika konkurenčnega prava pri selektivni distribuciji luksuznih izdelkov na spletu.

Virtualne (kripto) valute so znatno spremenile in tudi razširile možnosti plačilnih transakcij. Vsakodnevno nastajajo nove virtualne valute, pri čemer je tržna kapitalizacija samo najbolj znanih treh (Bitcoin, Ethereum, Litecoin) že skoraj dosegla 100 milijard ameriških dolarjev. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je 1. avgusta 2017 objavila pojasnilo glede obdavčitve poslovanja z virtualnimi valutami z vidika DDV, katerega ključni poudarki so predstavljeni v nadaljevanju. Virtualne valute (tudi kriptovalute) se ne štejejo za denarno sredstvo v smislu 7. točke 4. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih. Prav tako se virtualne valute ne štejejo za finančni instrument.

The single residence and work permit (enotno dovoljenje za prebivanje in delo) allows foreign nationals from third (non EU) countries to enter Slovenia and find a residence, employment and work in Slovenia. Foreign nationals coming to Slovenia with the aim of finding employment, self-employment or work thus no longer need two separate permits.

Užitek je ena izmed treh osebnih služnosti, ki jih Stvarnopravni zakonik (SPZ) ureja. V primeru stanovanjskih stavb in z njimi povezanimi stanovanjskimi razmerji je relevanten Stanovanjski zakon (SZ-1), ki pa o užitku ne pove nič dodatnega. Tudi Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) glede užitka na kmetijskih oz. gozdnih zemljiščih ne določa kaj posebnega.

Vsako leto se v času dneva spomina na mrtve izpostavi problematika velike količine odpadnih nagrobnih sveč (ONS), ki se naberejo na in ob pokopališčih. Pri tem si mnogi zastavljajo vprašanje, kdo in na kakšen način mora poskrbeti za ravnanje z ONS in kdo nosi s tem povezane stroške.

Z dnem 18.1.2017 so v veljavo stopila nova pravila o zamrznitvi bančnih računov v EU, saj je Uredba (EU) št. 655/2014[1] uvedla evropski nalog za zamrznitev bančnega računa (ENZBR) z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah. ENZBR velja za vse države članice EU, razen za Veliko Britanijo in Dansko.

Ta prispevek se navezuje na že objavljen zapis na našem blogu[1], ki je nastal na podlagi analize relevantnih določb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in takratnih odločitev sodišč. Od tedaj do danes se je sodna praksa spremenila, zato je potrebno na naslovno vprašanje ponovno odgovoriti.

V skladu z določbo 6. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) so prepovedani in nični sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij (v nadaljnjem besedilu: sporazumi), katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije.

Predmetni prispevek predstavlja zakonsko ureditev postopka vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, ki je imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90% osnovnega kapitala družbe, v sodni register in s tem povezan institut registrske zapore.

Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) pridobi delavec pravico do letnega dopusta in regresa s sklenitvijo delovnega razmerja (1. odstavek 159. člena ZDR-1). V primeru, da delavec sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (1. odstavek 161. člena ZDR-1).

Aprila 2016 je v veljavo stopila novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: »ZFPPIPP-G«), ki med drugim prinaša tudi številne spremembe na področju postopka osebnega stečaja.

V zadnjem obdobju smo v delniških družbah priča številnim imenovanjem posebnih revizorjev, katerih cilj je preveriti vodenje posameznih poslov družbe, vključno s posli povečanja ali zmanjšanja osnovnega kapitala v preteklih petih letih. Cilj posebne revizije je predvsem v ugotovitvi morebitnih nepravilnosti pri vodenju poslov in potencialnega oškodovanja družbe, takšne ugotovitve revizorja pa lahko predstavljajo podlago za sprožitev postopkov zoper člane organov vodenja in nadzora družbe.

Pravica delničarjev do obveščenosti na skupščini je urejena v 305. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: »ZGD-1«), ki določa, da mora poslovodstvo na skupščini dati delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda. Na vprašanja delničarjev z isto vsebino lahko da podatke v skupnem odgovoru. Pravica do obveščenosti velja tudi za pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami.

Nadzorni svet je organ kapitalske družbe, za katerega je značilna zlasti njegova nadzorna funkcija. Po volji družbenikov se lahko nadzorni svet oblikuje tudi v družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), tudi v javnem podjetju, organiziranem kot d.o.o. Pri tem se pojavi vprašanje, pod katerimi pogoji je nadzorni svet pristojen tudi za imenovanje direktorja oz. poslovodje v javnem podjetju in ali lahko kljub obstoju nadzornega sveta direktorja imenuje tudi lokalna skupnost ali republika kot ustanoviteljica javnega podjetja.

Pri menedžerskem odkupu je zastava nepremičnin ciljne družbe z namenom zavarovanja obveznosti iz posojila, najetega za nakup delnic ciljne družbe, prepovedana.

Sodišče EU je že v zadevi C 440/13 Croce Amica One Italia Srl proti Azienda Regionale Emergenza Urgenza zavzelo stališče, da naročnik na podlagi pravil nacionalne zakonodaje, ki dopušča možnost razveljavitve javnih razpisov ter načel preglednosti in enakega obravnavanja, ne more biti zavezan, da zaključi začet postopek za oddajo javnega naročila in da zadevno naročilo odda, tudi če ostane zgolj en ponudnik.

V razmerjih med obvladujočo in odvisno družbo velikokrat pride do situacije, ko želi obvladujoča družba na različne načine odvisno družbo pripraviti do tega, da sklene določen posel oziroma sprejme odločitev, ki sicer koristi in je v interesu obvladujoče družbe, vendar pa lahko povzroči škodo odvisni družbi.

Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: »ZGD-1«) o vprašanju izključitve družbenika govori v 501. členu, ki omogoča dve možnosti, ki sta predstavljeni v nadaljevanju. Možnost izključitve družbenika se lahko določi že v sami družbeni pogodbi, prav tako pa lahko vsak družbenik, ne glede na to ali družbena pogodba ureja to vprašanje, s tožbo zahteva, da se družbenik iz družbe izključi.

Pri sklepanju poslov se med strankami, ki so v procesu pogajanj in usklajevanj glede vseh sestavin posla, v praksi vedno pogosteje uporablja pismo o nameri (t.i. letter of intent).

Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, 1000 Ljubljana, po pooblastilu zastavnega upnika Nova Ljubljanska banka d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju zastavni upnik ali NLB d.d.), objavlja naslednjo javno dražbo.

Upniški odbor je organ upnikov, ki v postopku zaradi insolventnosti opravlja procesna dejanja, za katera zakon določa, da jih je pristojen opraviti upniški odbor, za račun vseh upnikov, ki so stranke tega postopka. Upniški odbor se v postopku prisilne poravnave oblikuje vedno, v stečajnem postopku pa le na predlog upnikov (1*).

Postopki zaradi insolventnosti temeljijo na določenih pravnih načelih, iz katerih potem izhajajo vse druge pravice in obveznosti udeležencev v postopkih. Ta splošna načela veljajo tako v postopku prisilne poravnave, kot tudi v postopku stečaja.

V primeru ugotovitve insolventnosti družbe, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa ukrepe, ki jih mora izvesti poslovodstvo, pri čemer je opustitev izvedbe teh ukrepov lahko sankcionirano z odškodninsko odgovornostjo članov organov vodenja in nadzora v primeru stečaja družbe.

Gospodarska kriza je močno prizadela velik del slovenskega gospodarstva, številne gospodarske družbe pa so se znašle v težki finančni situaciji in tik pred propadom. Na državo so tako usmerjeni številni pozivi, da podjetjem v težavah, predvsem v izogib še večjemu številu brezposelnih, pomaga. Pri tem pa se seveda postavlja vprašanje, pod kakšnimi pogoji država sploh lahko intervenira s pomočjo gospodarskim družbam, da pri tem ne krši prava Evropske unije.

V Sloveniji smo velikokrat priča burnim odzivom javnosti ob poročanju medijev o visokih zneskih, ki jih družbe v neposredni oziroma posredni državni lasti izplačajo predčasno odpoklicanim poslovodjem družb z omejeno odgovornostjo. Mediji poročajo o odpravninah, velikokrat pa se v povezavi s predčasnim odpoklicem poslovodij uporablja tudi pojem odškodnine. V predmetnem prispevku bomo predstavili kakšna je dejanska ureditev na tem področju in kaj dejansko pripada poslovodji ob predčasnem odpoklicu.

S predmetno objavo na blogu bo predstavljen institut prevzemne ponudbe ter sankcije, ki doletijo prevzemnika in morebitne z njim v delovanju usklajene osebe (*1), ki dosežejo z zakonom določen delež glasovalnih pravic (*2) v ciljni družbi, vendar kljub temu v nasprotju z določbami zakona ne podajo prevzemne ponudbe.

Uporaba blagovnih znamk in označevanje blaga z znaki je že skoraj toliko staro kot človeštvo. Proizvajalci in trgovci so za označevanje blaga že zgodaj pričeli uporabljati določene znake, na podlagi katerih so svoje blago razlikovali od drugih.

V predmetni objavi vam predstavljamo institut prodaje na kratko, ki je po mnenju mnogih, skupaj z institutom pogodb o zamenjavi kreditnih tveganj, ki so bile predstavljene v zadnji objavi na blogu, pomembno prispeval k nastanku okoliščin na finančnih trgih, ki so pripeljale do finančne krize leta 2008.

Dva izmed instrumentov na kapitalskih trgih, ki sta bila zaradi zelo vidne vloge pri nastanku svetovne finančne krize v letu 2008, katere posledice so še močno prisotne, deležna velike in predvsem kritične pozornosti javnosti, sta vsekakor prodaja na kratko ter pogodbe o zamenjavi kreditnega

V 247. členu Obligacijskega zakonika (OZ) je urejena pogodbena kazen. Upnik in dolžnik se lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). Če iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, se šteje, da je kazen dogovorjena za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo. Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti.

Po Stanovanjskem zakonu (SZ-1, Uradni list RS, št. 40-1700/2012 z dne 30.5.2012) je obratovanje večstanovanjske stavbe sklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za zagotavljanje pogojev za bivanje ter osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote ter za uporabo skupnih delov večstanovanjske stavbe (25. člen SZ-1).

Sodišče EU je v obrazložitvi izpostavilo, da države članice glede odpadkov, namenjenih odstranjevanju, in mešanih komunalnih odpadkov iz člena 11(1)(a) Uredbe št. 1013/2006 v povezavi z uvodno izjavo 20 te uredbe ter členom 16 Direktive 2008/98 lahko sprejmejo splošne ukrepe, ki omejujejo pošiljanje teh odpadkov med državami članicami

Državni zbor je 29. novembra 2013 sprejel Zakon o davku na nepremičnine, ki je začel veljati s 1. januarjem 2014. Zakon uvaja novo obliko davka – davek na nepremičnine

Upnik mora za pridobitev podatkov po 199. členu ZZK-1 na sodišče nasloviti pisno zahtevo, pri čemer mora izkazati pravni interes za pridobitev zahtevanih podatkov, ravno tako pa mora sodišču predložiti izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče zoper dolžnika dovoliti izvršbo oziroma listine, na podlagi katerih je zoper dolžnika mogoče dovoliti zavarovanje.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti zakona, z odločbo št. U-I-158/11 z dne 28. 11. 2013 odločilo, da se 12. člen Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize (v nadaljevanju ZDDDČPNO) razveljavi.

Nov postopek javnega naročanja je potrebno izvesti pri vsaki spremembi pogodbe, ki je bistvena (vsebinska sprememba), in sicer tako, da jo lahko štejemo že za novo javno naročilo. Po drugi strani pa se lahko spremembe, ki niso bistvene, dogovorijo brez izvedbe novega postopka oddaje javnega naročila.